Kip Julije v naravni velikosti, ki stoji pod njenim balkonom v italijanskem dvorcu, vsak dan obišče več sto turistov. Mešanica potu in naravnih kožnih kislin, ki jih ljudje z dlanmi prenašajo na površino kipa, je skozi bronaste Julijine prsi pretopila luknjo.
To pa se v desetletjih turizma ni zgodilo prvič, poroča italijanski lokalni časnik L'Arena. Kip so iz podobnega razloga morali nadomestiti že leta 2014, ko so po 40 letih njegovega rednega obiskovanja original morali odstraniti in zaščititi. Takrat je kopijo originala v vrednosti 15 000 evrov donirala katoliška cerkev, sedaj pa bo donacija potrebna ponovno.
V duhu novih pogledov na zgodbo Romea in Julije ter postavljanja drugačnih vzorov razmišljanja za prihodnje generacije pa se je kip že decembra lani znašel v središču kritik – dotikanje Julijine dojke naj bi bila grda seksistična navada, je takrat zapisala toskanska učiteljica in v trenutku razdelila italijansko javnost.
Mnenja o tem, ali kip obnoviti ali ne, so nekoliko deljena. Vendar bo kip neglede na kritike skoraj zagotovo obnovljen, takoj ko se bo našel pokrovitelj stroškov.
Da je vse skupaj le simbolična gesta, saj je zgodba o Romeu in Juliji literarno delo in ne nujno zgodovinsko dejstvo, priča tudi podatek, da hiša, ob kateri kip stoji, ni zares Julijina hiša. Gre za mali dvorec, ki je nekoč pripadal znani rodbini del Capellos iz 13. stoletja, zgodba katere bi lahko delno navdahnila Shakespeara. Znameniti balkonček je bil dozidan šele v 20. stoletju, in to prav s turističnim namenom. Dvorec je danes preurejen v renesančno galerijo in muzej kostumov. Julijina zgodba in njen kip sta tako le simbol neumrljivosti ljubezni, njeni obiskovalci pa večinoma le ljudje, ki verjamejo v moč iskrene naklonjenosti. Ne pomenita ničesar neprimerno seksualnega ali izprijenega, zato odstranitev kipa ni potrebna, meni večina vprašanih Italijanov.