»Dogaja se, da hranimo stvari, za katere predvidevamo, da jih bo kdo od uporabnikov potreboval, pa se izkaže, da ni tako. Ljudje morajo vedeti, da nismo odlagališče odpadkov, pripeljejo namreč marsikaj,« pravi Janez Rožmarin, vodja Karitasa sv. Petra in Pavla. Približno dva- do trikrat na leto v ptujskem Karitasu očistijo skladišče in del, ki je namenjen shranjevanju podarjenih oblačil in obutve, v celoti pregledajo. Njihovo skladišče je sicer majhno, a pregledno. S prostorom ravnajo racionalno, da lahko vanj umestijo vse, po kar pridejo njihovi uporabniki. Občasno pa se nekaterih stvari, kljub sprotnemu sortiranju, nabere preveč. Predvsem gre za rabljena oblačila. Ta so sprejemali tudi zato, ker so jih kasneje pošiljali v druge države po kakih naravnih katastrofah.
Večina oddanih oblačil neuporabna
Potrebe po oblačilih očitno niso tolikšne, kot si nekateri predstavljajo. Še večja težava je darovalčeva sposobnost ocenjevanja uporabnosti podarjenega. Ljudje na Karitas pripeljejo marsikaj. Nekaterim se pač zdi, da je odlaganje na Karitasu najcenejša možnost, da se znebijo oblačil. »Pripeljejo oblačila, ki so bila v omari neuporabljena deset let, so sprhnela, porumenela in postala neuporabna. Precej je tega. Seveda jih izločimo. A bo očitno potrebna še večja natančnost. Reciklaža je vse večje breme, v prihodnje pa bodo ti stroški verjetno še višji, glede na spremembe zakonodaje,« opozarja Rožmarin.
Ocenjuje, da je le eden od petih pripeljanih kosov ustrezen za nadaljnjo uporabo. Seveda so primeri, ko posamezniki pripeljejo zelo dobro ohranjena oblačila. Velikokrat se to zgodi po smrti svojcev ali znancev, ko praznijo omare. »Ljudje se morajo zavedati, da nam s tem, ko nam pripeljejo vreče neuporabnih stvari, le naložijo delo in stroške. Kar ni uporabno, naj sami peljejo na smetišče. Ne preostane nam drugega, kot da še strožje zavračamo neuporabne kose,« dodaja vodja župnijske Karitas sv. Petra in Pavla.
Lani je bil skupni strošek odvoza in odlaganja neuporabnih oblačil in obutve skoraj 500 evrov. Bil bi še višji, če komunalni delavci ne bi razumeli, da so humanitarna organizacija. Rožmarin je prepričan, da bi morali na tem področju zadeve zastaviti drugače. Predlaga, da bi se po vzoru bank, ki dobrodelnim ustanovam za nakazila ne zaračunavajo provizije, tak sistem uvedel tudi na področju (tekstilnih) odpadkov. Na ta predlog v podjetju Javne službe Ptuj odgovarjajo zelo kratko: »Trenutni sistem ne omogoča ločenega zbiranja odpadnih oblačil, zato je že v pripravi nov sistem, ki se bo začel izvajati januarja 2025.« Dotlej pa očitno sprememb na tem področju ne bo.
Rdeči križ oblačil sploh več ne sprejema
S podobnimi težavami je verjetno povezana tudi odločitev Rdečega križa. Vse od epidemije namreč sploh več ne sprejema rabljenih oblačil in obutve. Sekretarka Marjana Cafuta je pojasnila, da so se za ta ukrep odločili v času korone, sicer bi imeli z razkuževanjem preveč dela, a je potem kar obveljal: »Omejeni smo tako časovno kot prostorsko. Oblačil in obutve ne sprejemamo več, razen če poznamo nekoga, ki bi to takoj prevzel. Največkrat gre za otroške stvari, ki nam jih pripeljejo, pa vemo, komu bodo prišle prav, in jih ta oseba takoj prevzame. Odlaganje in reciklaža oblačil sta že doslej predstavljala velik problem, v prihodnje bo očitno še večji. Ko se bomo preselili v nove prostore, bomo ponovno razmislili, ali spet uvesti to storitev za uporabnike ali ne. Če bomo znova začeli zbirati oblačila, jih bomo omejili le na količino, primerno za sprotne potrebe, da jih torej čim prej oddamo naprej in jih ne hranimo v skladiščih. Selitev v nove prostore pa načrtujemo v drugi polovici leta.«
