Od zgodovinskega kloniranja ovce Dolly leta 1996 so znanstveniki s tehniko, imenovano prenos jedra somatske celice (SCNT) ustvarili več kot 20 različnih živali, vključno s psi, mačkami, prašiči in govedom. Leta 2018 so nato znanstveniki na Kitajski akademiji znanosti v Šanghaju s to metodo klonirali dva opici vrste javanski makaki.
Primate je sicer še posebej težko klonirati, če pa bi znanstveniki nekoč ustvarili velike populacije identičnih opic, bi jih lahko uporabili za raziskave bolezni človeka in se izognili testiranju na opicah iz divjine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prvič uspešni
Da je bil postopek uspešen, so znanstveniki potrdili po tem, ko je opica rezus, ki so jo poimenovali Retro, dopolnila dve leti. V preteklosti jih namreč večina ni preživela rojstva, nekatere pa so poginile v manj kot enem dnevu.
Znanstvenik Qiang Sun, ki je sodeloval tudi pri kloniranju opic leta 2018, je pojasnil, da so placente kloniranih zarodkov v preteklosti pokazale nepravilnosti v primerjavi s tistimi, ki so bili oplojeni in vitro. Zato so znanstveniki celice, ki kasneje postanejo posteljica in se imenujejo trofoblast, tokrat nadomestili s celicami zdravega, nekloniranega zarodka. Celice trofoblasta rastočemu zarodku zagotavljajo hranila in se spremenijo v placento, ki zarodek oskrbuje s kisikom in drugimi življenjskimi viri.
Ta tehnika je po besedah Qianga močno izboljšala uspešnost kloniranja s SCNT metodo, ki pa je še vseeno nizka, in omogočila rojstvo opice Retro, ki je svoje ime dobila ravno po postopku, imenovanem nadomestitev trofoblasta (ang. trophoblast replacement).
Pomisleki še vedno ostajajo
Ob tem je Qiang opozoril, da bi bilo kloniranje človeka kljub vsemu nesprejemljivo, za etično neupravičeno pa ga označujejo tudi številni drugi znanstveniki. Velike pomisleke glede kloniranja živali imajo medtem mnoge skupine za njihovo zaščito, ki menijo, da je trpljenje živali večje od neposredne koristi, ki bi jih kloniranje prineslo ljudem, navaja britanski BBC.
