Ko so prestrašeni ali prizadeti, grizejo, uničujejo in kljubujejo. Močna čustva jih razburijo in počutijo se zelo vznemirjene, tudi če je vaš odnos z njimi sicer topel in ljubeč. Otrokova motivacija za lepo obnašanje izvira iz njegove povezanosti z vami. Preden torej vplivate na njegovo vedenje, se morate z njim povezati. Ko opazite, da otrokova vznemirjenost narašča ali da preizkuša meje sprejemljivega vedenja, se mu približajte in se z njim povežite. Včasih je dovolj že to, da ga objamete. Še posebno če to potem vodi v igro. Otroci namreč predelujejo čustva prek igre. Z igro lahko močna čustva, ki jih vržejo iz tira, preusmerite v šalo in hihitanje. Malčki potrebujejo veliko gibanja in iger, pri katerih zadovoljijo svojo potrebo po metanju. Igrajte se z žogo, mečite plišaste igračke, zadevajte tarčo, tekmujte z otrokom (in zmeraj izgubite), občudujte njegovo spretnost in bodite malce trapasti. Otroci obožujejo, da se pri igri počutijo močne in spretne. Ko otrok sitnari in kljubuje in preusmeritev na igro ne pomaga, potrebuje pomoč, da se sooči s svojimi močnimi čustvi. Vsi, tako odrasli kot otroci, nosimo »prtljago«, kamor spravljamo čustva, ki jih v danem trenutku ne moremo varno izraziti. Ko se otrokom nabere preveč tega, postanejo napeti. Če jih ignorirate, bo otrok kmalu izbruhnil in podivjal. Zato bodite pozorni na spremembe razpoloženja pri otroku in mu pomagajte, da izrazi svoja čustva brez strahu. To naredite tako, da ustvarite varno okolje in otroka obdate s sočutjem. Približajte se mu in ga poglejte v oči. Če je treba, položite svojo roko na njegovo, da mu preprečite metanje stvari. Meje vzpostavite prijazno, a odločno.
Strategije
Majhni otroci predelujejo čustva prek igre
Otroci pogosto »ponorijo« zato, ker se ne počutijo več povezanih z vami. Kar vi želite, je za njih postranskega pomena.
Dreamstime
