Za predstavnike medijskih hiš je vzporedno potekalo medeno doživetje z medeno masažo apiterapevtke Nike Pengal in predogledom priprave medenih jedi na evropskem kuharskem prvenstvu. Na prvenstvu v Franciji se bosta predstavila mlad kuhar Boštjan Volk in natakar Tristan Romih s pripravo medenjaka na tradicionalni in medenjaka na moderni način, ki vsebujeta komponente slovenskih sestavin in živil, med drugim tudi med iz evropskih shem kakovosti. Medenemu doživetju je sledila tiskovna konferenca.
Alenka Marjetič Žnidar je za medije obudila spomine na lanskoletno pobudo za razširitev Dneva slovenske hrane v Teden slovenske hrane, ki so jo podpisale številne organizacije s področja kmetijstva. Letos so organizacije v ta namen pripravile knjižico z naslovom Recepti z okusi Slovenije, ki vsebuje recepte za obroke iz kmetijskih proizvodov slovenskega porekla. Projekta Tradicionalni slovenski zajtrk in Dan slovenske hrane sta presegla pričakovanja in sta zato potrebovala nadgradnjo. Veseli se, da so že v letošnjem letu številne javne inštitucije in zavodi dobro sprejeli knjižico in se veseli bodočih aktivnosti v okviru Tedna slovenske hrane.
V prejšnjem tednu so organizacije s področja kmetijstva predsedniku Vlade RS in predsednici RS po zgledu Avstrije podale pobudo, da se v javnih ustanovah ustrezno na pregleden način uredi sledljivost in označevanje porekla sestavin, ki se uporabljajo za pripravo obrokov. Namen pobude je, da se učence, dijake in oskrbovance v javnih ustanovah preko jedilnikov informira glede porekla jedi, ki jih z obroki zaužijejo.
Tina Žerovnik, koordinatorka evropskega projekta promocije medu iz evropskih shem kakovosti, je poudarila, da je z vstopom v EU Slovenija dobila priložnost, da svoje kmetijske pridelke in živila zaščiti tudi na evropski ravni. Tako imamo v Sloveniji tri sheme višje kakovosti medu: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla in Kraški med z zaščiteno označbo porekla. Med, vključen v evropske sheme kakovosti, mora dosegati še višje kakovostne parametre, kot jih predpisuje Pravilnik o medu. Poleg tega mora biti pridelan na določenem geografskem območju, čebelarji pa morajo čebelariti po načelih dobre čebelarske prakse, pri čemer jih nadzirajo še neodvisne kontrolne organizacije. Potrošniki lahko med, vključen v evropske sheme kakovosti, prepoznajo po označbah ZGO in ZOP na prelepki na kozarcu, ki sta hkrati tudi edino zagotovilo višje kontrolirane kakovosti, sledljivosti in znanega porekla.
Čebelarska zveza Slovenije bo do konca marca 2026 izvajala evropski projekt promocije medu z zaščiteno geografsko označbo »Enjoy, it's from Europe« za dvig prepoznavnosti medu iz evropskih shem kakovosti, v okviru katerega bo izvedla številne promocijske aktivnosti. Potrošnik lahko kupi med iz EU shem višje kakovosti pri trgovcih na tržnicah, preko spleta ali neposredno pri čebelarju. Seznam čebelarjev, ki so vključeni v EU sheme kakovosti je dostopen na spletni strani https://www.okusi-med.si/. Vključevanje v EU sheme višje kakovosti na področju medu omogoča čebelarju boljše trženje medu in doseganje višjega prihodka, dvig prepoznavnosti njegovega ugleda, s tem pa tudi ugleda slovenskega čebelarstva.
Boštjan Noč, predsednik ČZS, je poudaril pomen kontrolirane kakovosti in sledljivosti, ki si ju želi potrošnik pri nakupu kmetijskih proizvodov. Že od nekdaj smo čebelarji vizionarski z idejami za številne projekte in dejavnosti kot so Medeni zajtrk, Tradicionalni slovenski zajtrk, Dan slovenske hrane, pobuda za Teden slovenske hrane, Svetovni dan čebel, pobuda za ustanovite Evropske čebelarske zveze, pobuda in ustanovitev Konzorcija evropsko zaščitenih proizvodov in živil. Vsi projekti in ideje pa so zaživele in so plod sodelovanja s čebelarji, čebelarskimi društvi in kmetijskimi organizacijami.
Vzporedno je na dogodku potekal tudi sestanek predstavnikov Konzorcija evropsko zaščitenih slovenskih živilskih pridelkov ter izdelkov. Ugotovili so, da primanjkuje prepoznavnost znakov evropskih shem kakovosti med potrošniki in podpora države oz. SKP glede sofinanciranja certificiranja že obstoječih članstev in sistemov, prav tako pa si predstavniki želijo povečanje nadzora nad zavajanjem promocije in prodaje zaščitenih živil in izdelkov. Boštjan Noč je v izjavi povedal: »Shemam kakovosti je treba dati priložnost, da pridejo v zavode in ostale javne ustanove. Če država misli resno s promocijo slovenske hrane, potem upam, da v vseh protokolarnih objektih v prihodnje strežejo izključno slovensko hrano.« Ključno je zaupanje v proizvode slovenskega kmeta in čebelarja ter, da jih ponosno označujemo s shemami kakovosti. »Srce slovenskega kmeta mora pokazati, da je slovenska hrana najboljša in okus hrane tisti, ki prepriča potrošnika, da se odloči za nakup slovenske hrane. Dokler bo imel izraz kmet slabšalen, nismo na pravi poti. V izobraževalne ustanove moramo ponesti sporočilo, da je kmet pomemben, da ne smrdi, ampak da iz kmetij diši slovenska hrana, ki jo pridela. Ko bo kmet spoštovan, bo slovenska hrana večkrat na mizi.«
Ob zaključku tiskovne konference je Boštjan Noč podelil najvišje priznanje predsednika ČZS gospodu Miru Štebetu, dolgoletnemu novinarju RTV SLO. Sledila je degustacija evropsko zaščitenih slovenskih živilskih pridelkov ter izdelkov.
Čebelarska zveza Slovenije
