Psoriaza, kakor ji tudi pravimo, je vnetna bolezen, ki povzroča žarišča na koži, prekrita s srebrno sivimi luskami. Najpogosteje prizadene komolce, kolena, ledveni predel in nohte. Za zdaj se strokovnjaki strinjajo, da je dedna ter da ni nalezljiva, s pravim vzrokom pa nam še ne znajo postreči. Po najnovejših raziskavah jo v veliki meri zakuha okvarjen imunski sistem.
Kakšni so prvi znaki
Večinoma se pri luskavici najprej pojavijo rdečkasta žarišča zadebeljene kože nad komolci, koleni, včasih tudi na lasišču; ta žarišča so pokrita s srebrnkasto sivimi luskami. Videz bolezenskih sprememb in njihova razporeditev sta pri večini bolnikov tako značilna, da lahko specialist dermatolog bolezen prepozna že ob osnovnem pregledu bolnika; redko je potreben odvzem vzorca kože za histopatološko preiskavo, ki včasih tudi ne more zanesljivo ločiti med luskavico in nekaterimi drugimi kožnimi boleznimi.
Dedna, a ne nalezljiva
Če imate luskavico ali pa jo ima vaš partner, je verjetnost, da jo bo vajin otrok podedoval, štirikrat večja kot pri siceršnji populaciji, torej okoli osemodstotna. Če pa jo imajo vaši starši, torej stari starši vašega otroka, je tveganje dvakrat večje, torej okoli štiriodstotno. Večjo ogroženost z luskavico lahko, glede na to, ali jo ima kateri od vaših sorodnikov, potrdi genetsko testiranje. Geni, ki jih je mogoče razbrati že iz vzorca sline, odločajo o zgradbi in delovanju telesa, vendar imajo pri nastanku bolezni zelo pomembno vlogo tudi dejavniki okolja, na katere lahko vplivamo sami. Luskavico denimo najpogosteje zažene stres. Ob informaciji, da ste z boleznijo bolj ogroženi, lahko torej spremenite način življenja, predvsem pa se, ob najmanjšem sumu na bolezen, takoj odločite za preventivni zdravniški pregled. V genetskih svetovalnicah (pri nas je na voljo kar nekaj takšnih, kamor greste lahko na svoje stroške, brez napotnice splošnega zdravnika) kajpak lahko odkrijejo in potrdijo ali ovržejo tudi gen za luskavico. Žal pa ljudje luskavico pogosto napačno razumemo, ob pogledu na močno razdraženo kožo celo zmotno menimo, da se lahko od bolnika okužimo. Izogibanje pa zelo zamaje bolnikovo samozavest. Ker obolenje torej rani ne le kožo, ampak tudi duševnost, bolnikom toliko bolj priporočajo druženje z drugimi bolniki, ki si lahko med seboj pomagajo z nasveti in podporo. Društvo psoriatikov Slovenije si med najpomembnejše cilje zadaja ozaveščanje javnosti o tem, da je luskavica kronična bolezen in povsem nenevarna.
