Dejstvo je, da je žepnina lahko odlično vzgojno sredstvo, s katerim se bo otrok naučil veščin za odgovorno ravnanje z denarjem. A otrok se mora zavedati, da žepnina ni nagrada, temveč pomeni tudi odgovornost. Kdaj je torej čas, da začnemo otroku dajati žepnino, in koliko naj ta znaša?
Žepnina kot vzgojno sredstvo
Dejstvo je, da otroci posnemajo starše pri vsem, tudi pri ravnanju z denarjem, starši pa nezavedno prenašajo svoj odnos do materialnih dobrin na otroke. Otroci nas opazujejo pri nakupovanju v trgovini, pri plačevanju položnic, dvigovanju denarja na bankomatu. Vendar nas običajno nimajo priložnosti opazovati tudi pri služenju denarja, zato je njihova predstava o tem, kako se denar zasluži, po navadi precej nerealna. Pri tem je lahko žepnina odlično vzgojno sredstvo, ki bo otroka popeljalo v svet denarja ter ga naučilo pomembnih življenjskih lekcij.
Z denarjem pride odgovornost
Glede žepnine so mnenja staršev deljena. Nekateri pravijo, da otroci ne potrebujejo žepnine, saj jim vse, kar potrebujejo, tako ali tako kupijo oni. Nekateri pa uporabijo žepnino kot vzgojno sredstvo, saj se lahko otrok z njo nauči odgovornosti in razporejanja denarja. Cilj žepnine je naučiti otroka, da z denarjem prevzema tudi odgovornost zanj. To pomeni, da mora skrbeti za to, da je denar vedno varno spravljen, ter presojati in ustrezno prilagajati svoje želje in kupno moč. Žepnina pa ima tudi močan psihološki učinek, saj starši na ta način otrokom izkažemo zaupanje.
Kdaj in koliko
Žepnino je nesmiselno dajati majhnim otrokom, ki še ne razumejo smisla oziroma pomena denarja. Šele ko se otrok nauči šteti in računati in ko zna paziti na svoje stvari, jo je smiselno uvesti – to je seveda odvisno tudi od zrelosti posameznega otroka –, nikar pa pred petim letom starosti. Višina žepnine je odvisna od vaših finančnih zmožnosti ter od tega, katere izdatke si bo otrok plačeval s tem denarjem (vozovnice za avtobus, stroške za mobilno telefonijo, igrače, sladkarije in drugo). Velja pa upoštevati pravilo, da potrebujejo mlajši otroci manj denarja kot starejši otroci. Višino žepnine lahko izračunate tako, da seštejete vse otrokove redne izdatke in prištejete še približno 30 odstotkov za »priboljške« in varčevanje. Načeloma pa velja, da naj bi otrok v prvi triadi osnovne šole dobival največ 15 evrov žepnine mesečno, v drugi do 25, v tretji do 35, v srednji šoli pa največ 50 evrov. Pomembno je, da dajete žepnino otroku vedno na enak dan. Če ste se odločili za tedensko žepnino, to pomeni na primer ponedeljek. Če pa mu jo boste izplačevali mesečno, določite točen datum, na primer vsakega prvega v mesecu.
Neodvisna od pohval in kazni
Če bi radi otroka nagradili za uspeh ali dobro opravljeno delo, mu nikar ne zvišujte žepnine, temveč izberite drugačno vrsto nagrade. Prav tako mu ne znižujte ali celo jemljite žepnine za kazen – s tem ga boste namreč le prikrajšali za pomembne življenjske lekcije. Pomembno je, da se otrok nauči ravnati z enako količino denarja vsak mesec. Tako ne bo več zapravljal brezglavo, temveč bo že vnaprej razmislil, koliko denarja še lahko porabi in koliko mu ga bo ostalo do naslednje žepnine, če si kupi stvar, ki si jo želi. Kadar je otrok s svojim vedenjem namerno povzročil materialno škodo, pa lahko od njega zahtevate, da to poravna iz svoje žepnine. To bo zanj boleča, vendar povsem življenjska lekcija, ki je ne bo pozabil.
