Vitezova zvezda (Hippeastrum) ali amarilis izvira iz Južne in Srednje Amerike in je čebulnica s povsem običajnim vegetacijskim ciklom, če jo posadimo na prosto. Nekoč so jih pri nas sadili na vrtove ob bok gladiolam, danes pa jih običajno najdemo kot okrasne lončnice.
Do cvetenja s prisilo
Amarilis lahko pripravimo do cvetenja kadarkoli, a obstaja bistvena razlika, če v vrtnariji kupimo že v lončke posajene čebule z nastavki cvetnega stebla ali zgolj suhe čebulice. Če ste kupili čebulico, posajeno v lonček, so vrtnarji že poskrbeli za siljenje, pri suhih čebulicah pa moramo to zagotoviti sami. A brez skrbi, potrebna je le volja in upoštevanje primernih toplotnih zahtev, s čimer v hišah v tem času ni težav.
Pri amarilisih je pomembno, da jih posadimo v lonček tako, da polovica čebulice gleda iz zemlje. Dovolj so majhni lončki majhnega premera, a se lahko zgodi, da se bodo zaradi močnega stebla in cveta začeli prevračati. Čebulico pred sajenjem za uro namočimo v fungicid proti koreninski gnilobi, s čimer se bomo izognili najbolj ogrožajoči težavi amarilisov. Tako pripravljeno čebulico nato zasadimo in pokrijemo z drugim lončkom ali papirnato kapo, ki bo dovolj visoka, da bo lahko zraslo za slabo ped visoko cvetno steblo. Pomembna je zatemnitev, v kateri rastlino pustimo v takšnem okolju vsaj tri tedne, temperatura pa naj niha med 20 in 25 stopinjami Celzija. Če je le mogoče, v tem času ne kukajte pod lonček, saj je za razvoj potrebna popolna tema. Svetloba namreč pospeši rast listov, ki si jih v začetku ne želimo. Ko je rastlina pokrita, je ne zalivamo. To storimo šele, ko je cvetno steblo visoko okoli osem centimetrov. Takrat jo odkrijemo, a ne postavimo neposredno na sončno svetlobo, pač pa jo na svetlobo privajamo teden dni. Teden dni po začetku zalivanja dodamo vodi tudi gnojilo za cvetoče lončnice. Cvetenje vitezove zvezde lahko nato podaljšamo tudi do nekaj tednov, če temperaturo v tem času v prostoru znižamo za nekaj stopinj.
