Vključevanje oseb s posebnimi potrebami v družbo pomeni, da prilagodimo okoliščine, programe ter vrste in način dela posamezniku, da se počuti enakovredno vključenega. V primeru športa to pomeni da vsak človek ne glede na svoje psihofizične sposobnosti lahko izbere med paleto športnih programov in se aktivno vključi. Začetki inkluzijskega juda v Sloveniji segajo v leto 1994, ko sta Mojmir Kovač in Tomo Dadič začela judo vadbo z osebami z oviranostmi. Judo je v smislu vključevanja v športu izjemnega pomena saj je hkrati to veščina, ki spodbuja tudi socialni razvojni vidik. Pri tem športu se namreč že s samimi gestami, kot so recimo prikloni, izraža spoštovanje do sotekmovalca, trenerjev in sodnikov. V Sloveniji trenutno 10 inkluzijskih judo klubov, v njih trenirajo osebe od 6 pa do 65 let.
Pomembnost organizacije takšnega tabora je v spodbujanju kulturne izmenjave, krepitvi mednarodnega sodelovanja in spodbujanju vključujočih praks v judu. Z združevanjem udeležencev iz različnih držav in okolij tabor omogoča vzajemno učenje in razumevanje ter prispeva k rasti in razvoju juda na svetovni ravni. Poleg tega vključitev seminarjev, kot sta projekt Vodenje mladih in predstavitev tekočih raziskav, poudarja zavezanost tabora k širjenju znanja in napredku vključujočih praks v judoistični skupnosti.
Med taborom je bil organiziran tudi seminar za trenerje juda. Na njem sta mladinska voditelja Lars Kajfež in Maj Pušnik s svojim odraslim mentorjem Gastonom Descampsom predstavila projekt Youth Leadership o razvoju inkluzivnega juda v Sloveniji, ki ga izvajajo skupaj z Specialno olimpijado Evropa Evroazija. Trener Judo kluba Sokol Gaston Descamps je predstavil potek svoje doktorske disertacije o "dojemanju učiteljev juda o vključevanju udeležencev z motnjami v duševnem razvoju", en del tega seminarja pa je bil namenjen tudi učenju prve pomoči in sicer v sodelovanju z lokalnimi gasilci.
»Prvi mednarodni tabor, ki smo ga gostili v Sloveniji ocenjujem kot uspešen, veliko smo se naučili, in si izmenjali pozitivne prakse s kolegi iz tujine. Seveda je prostor za nadgradnjo in te se že veselimo za naprej. Spoznali smo odlične ljudi in mislim, da so bili vsi zelo veseli, da so bili del tabora, resnično so uživali v skupnem usposabljanju. Jezik ni bil težava, vsi so brez težav trenirali skupaj. Letos so se nam pridružili trije domači inkluzijski klubi in sicer Judo klub Železničar Maribor, Judo klub Koper ter Judo klub Sankaku Celje. Menim, da takšna srečanja veliko pripomorejo pri popularizaciji in razvoju vključevanja v športu zato si želim, da se nam naslednjih pridružijo prav vsi inkluzijski judo klubi« je povedala Tina Pestotnik trenerka v Judo klubu Sokol.
»Trenirali smo vsi skupaj, večinski judoisti, veterani in judoisti z različnimi primanjkljaji. Za vsakega smo pripravili primerno dejavnost. Upam, da se nam bo naslednje leto pridružilo še več judoistov in klubov, tako domačih, kot tujih. Želel bi si, da bi z organizacijo takih dogodkov pridobili sponzorska sredstva, ki bi jih porabil, da bi izkušnjo juda lahko ponudili tudi tistim, ki sicer zaradi pomanjkanja sredstev te izkušnje nimajo. Naš cilj je, da ta tabor postane referenca v Evropi in da bo vsako leto sprejel več udeležencev«, zaključuje trener Gaston Descamps.
