Če smo bili pred dobrim desetletjem teh hroščkov še veseli, jih iskali po travnikih in šteli njihove pike ter ob spuščanju pikapolonic v zrak močno držali fige, da nam prinesejo srečo, je danes sorodnic domače pikapolonice v izobilju. Kaj se je pravzaprav zgodilo?
To ni prava pikapolonica
Le redko vidimo, da bi avtohtona pikapolonica zašla v stanovanje in tam iskala prezimovališče. Na okna navadno prileti tako imenovana harlekinska polonica, pravzaprav gre za invazivno vrsto pikapolonice, ki je prvič zašla v naše kraje pred nekaj desetletji, bolj po pomoti. V zahodnem svetu so jo namreč uporabljali v rastlinjakih, kjer je služila kot biološka kontrola za uši, od tam pa je »pobegnila« in se naselila skoraj povsod po Evropi. Težava je predvsem, da v rojih napadejo kar celo hišo. Navadno zasedejo omet, špranje v oknih in vratih, precej rade imajo tudi lesene podboje in stopnišča. To pa ni edina težava, ob vsem tem oddajajo poseben izloček, ki pri številnih ljudeh povzroča alergijske reakcije. V Ameriki tovrstne pikapolonice predstavljajo že velik problem, saj svoje prezimovališče iščejo v grozdju. Ko vinogradniki grozdje oberejo in stisnejo, živali spustijo izločke, vino pa tako dobi trpek okus in postane nepitno.
Kaj pomeni napad polonic
Ni drugega vzroka kot ta, da pikapolonice, pa tudi drugi hroščki, v naša bivališča silijo zato, ker iščejo toploto. Strokovnjaki sicer pravijo, da je strah, če jih najdemo v svojih domovih, odveč, saj se v stanovanjih ne bodo dodatno razmnožile in delale škode po omarah in predalih s hrano, temveč si bodo poiskale zgolj miren prostor, kjer bodo prespale. Prav tako, razen alergijske reakcije pri nekaterih, ne prenašajo bolezni. Ugrizi oziroma ščipanje, pikapolonice namreč nimajo zob, temveč par močnih čeljusti, pa so zelo redki.
