Glede na študijo o najdbi, objavljeno v reviji Nature, je lesena struktura stara približno 476.000 let, iz časa precej pred pojavom homo sapiensa. Na lesu so sledovi rezov, ki kažejo, da so bila uporabljena kamnita orodja, da so povezali veliki debli in tako naredili strukturo, ki bi lahko služila kot ploščad, sprehajalna pot ali bivališče, dvignjeno nad vodo. Na najdišču so odkrili tudi zbirko lesenega orodja, med drugim zagozdo. Predniki ljudi so v tem času že uporabljali les, a le kot kurjavo in pri lovu.
Najstarejša na svetu
Arheolog z britanske univerze v Liverpoolu in glavni avtor študije Larry Barham je povedal, da je po njegovem vedenju doslej za najstarejšo leseno strukturo veljala lesena struktura, stara približno 9000 let. Kot je še povedal, so leseno strukturo naključno odkrili leta 2019 med izkopavanji na najdišču na bregu reke Kalambo nad 235 metrov visokim slapom. Odkritja tako starega lesa so redka, saj les običajno zgnije in za njim ostane le malo sledi. Arheologi menijo, da se je v tem primeru les ohranil zaradi visoke gladine vode ob slapovih.
Nova metoda
Že v 50. in 60. letih 20. minulega stoletja so sicer med izkopavanji na najdišču Kalambo odkrili nekaj lesa, a ga ni bilo mogoče natančno datirati. Tokrat pa so raziskovalci uporabili novo metodo - luminiscenčno datiranje, ki je pokazala, da je struktura veliko starejša, kot so mislili raziskovalci, da je stara vsaj 476.000 let.
Najzgodnejši dokazi o homo sapiensu so izpred približno 300.000 let. Vendar so v regiji našli fosile heidelberškega človeka, izumrlega prednika homo sapiensa, ki naj bi živel pred 700.000 do 200.000 leti, je povedal Barham. Dodal je, da je odkritje lesene strukture spremenilo njegov pogled na te ljudi.
"Svojo okolico so preoblikovali, da bi si olajšali življenje, tudi če so si ob reki samo naredili ploščad ob vodi, na kateri so sedeli med vsakodnevnimi opravili," je povedal.
"S svojo inteligenco, domišljijo in spretnostmi so ustvarili nekaj, česar še niso videli, nekaj, kar še nikoli ni obstajalo," je še povedal Barham in dodal, da to kaže na abstraktno raven razmišljanja in verjetno tudi jezik.
Pomembno odkritje
Arheologinja Sophie Archambault de Beaune, ki pri študiji ni sodelovala, je povedala, da je na podlagi lesene strukture mogoče predvidevati kognitivne sposobnosti, kot sta načrtovanje in sposobnost vizualizacije končnega izdelka. Toda o teh sposobnostih so domnevali že na podlagi študij kamnitih orodij. Avtorji študije prav tako pravijo, da odkritje izpodbija idejo, da so bili človeški predniki nomadi, saj se zdi, da gre za stalno strukturo v bližini slapov kot vira vode. Sophie Archambault de Beaune ob tem opozarja, da ta hipoteza še ni dokazana, saj bi bila lesena struktura lahko tudi le začasna.
