Režiser in umetniški vodja katalonske skupine La Fura dels Baus Carlus Padrissa, ki je leta 2018 obiskovalce Ljubljana festivala navdušil z megaspektakelom Sfera Mundi – Potovanje okrog sveta, se po petih letih vrača – tokrat kar z dvema predstavama: z Biti ali ne biti, ki bo v Ljubljani doživela svetovno premiero, in s Pastoralo za planet.
Padrissa upa, da bo s predstavama občinstvo spoznalo obe plati dela gledališke skupine La Fura dels Baus, ki je med drugim leta 1992 producirala otvoritveno ceremonijo olimpijskih iger v Barceloni, ki si jo je v televizijskih prenosih ogledalo več kot pol milijarde gledalcev. „Najprej bomo uprizorili svetovno premiero Biti ali ne biti, ki je stvaritev sloga »teatro Furero«, tj. fizičnega gledališča, ki je v 80. letih odprlo vrata kultnemu gledališču, tukaj pa ga predstavljamo z novostjo besedil iz Shakespeareovega Hamleta in drugih avtorjev, kot so Antonin Artaud (gledališče okrutnosti), Heiner Müller (Die Hamletmaschine), Wislawa Szymborska (Avtotomija) in Calderón de la Barca (Življenje je sen). Drugo delo, ki ga bomo prikazali, se imenuje Pastorala za planet in je primer našega gledališča »teatro furero« skupaj s simfonično glasbo Beethovna in njegovih prijateljev skladateljev oziroma prijateljic skladateljic. Ob spremljavi simfoničnega orkestra in lirične sopranistke, ki interpretira Hero una Leander, bomo tako predstavili delo Fanny Meldenson, ene prvih ženskih skladateljic. V vsakem od obeh del naredimo majhen korak naprej v poglobljenem gledališču z občinstvom, ki sedi sredi prostora in se spremeni v ovijajoči se oder. Pri Biti ali ne biti gledalcem dovolimo, da uporabljajo mobilne telefone, da nas razsvetlijo in izpostavijo, pri delu Pastorala za planet pa jim dovolimo, da uporabljajo telefon, da lahko glasujejo in odločajo o tem, kako naj se konča predstava. Občinstvo se bo imelo zelo lepo, kot takrat, ko smo izvedli delo Sfera Mundi – Potovanje okrog sveta na prostem pred 5.000 ljudmi. Gledališče v Križankah namreč ponuja veliko možnosti ‒ vse je lahko bolj koncentrirano, zato lahko gledalci uživajo v obeh predstavah,“ razkriva Carlus, ki za Slovence pravi, da se radi vživijo v gledališče in ga soustvarjajo, doživlja pa nas kot Sredozemce, ki imajo vročo kri, ki vre kot kri grških in latinskih junakih. „Slovenci ste proaktivni tako v športu kot v umetnosti. Kapo dol vsem osebam, ki živijo v visokogorju, ki se spušča od vzhodnega dela Alp do Mare Nostruma. Ljubljana pa je predvsem zaradi njenih prebivalcev mesto z visoko kakovostjo življenja. V 80. letih prejšnjega stoletja so bile vse vinilne plošče, ki jih je bilo mogoče kupiti na Hrvaškem in v Srbiji, izdelane v vaši mali državici, in to pove vse. Brez veselja do glasbe je težje živeti,“ je namreč prepričan Padrissa, ki glasbo v prostem času tudi ustvarja. „Že od malih nog sem povzročal hrup z radijskim sprejemnikom. Igral sem se tako, da sem preklapljal na oddaljene arabske in balkanske postaje na srednjih in kratkih valovih. To zdaj počnem s sintetizatorji. Imam jih več in povzročanje hrupa me sprosti,“ razkriva Padrissa. Zelo pa ga sprošča tudi morje. „Prihajam iz Sredozemlja, to je prostor prehoda veliko različnih kultur. Pri meni je enako kot pri velikem arhitektu Antoniu Gaudíju ‒ vsak dan moram videti morje, da lahko živim,“ priznava Carlus.
