Rock Hudson je bil eden od garačev zlate dobe Hollywooda in eden najbolj priljubljenih igralcev svoje dobe. V več kot treh desetletjih je nanizal nekaj velikih filmov, v drugi polovici kariere pa je presedlal na televizijo. A začnimo kot vedno, na začetku.
Hudson se je rodil 17. novembra 1925 v Winnetki v Illinoisu kot Roy Harold Scherer Jr. Mama je bila gospodinja in telefonistka, oče pa avto mehanik. Roy Harold je bil edinec, po očetovi strani nemškega in švicarskega rodu, po mamini pa angleškega in irskega. V času velike depresije je oče izgubil službo in zapustil družino. Starša sta se ločila, ko je bil bodoči igralec star vsega štiri leta, nekaj let pozneje pa se je mama v drugo poročila z nekdanjim oficirjem pri marincih, Wallaceom Fitzgeraldom in takrat je moral prevzeti tudi njegov priimek. Zakon ni trajal dolgo in se je prav tako končal z ločitvijo, brez otrok.
Nič kaj priden učenec
V najstniških letih je delal kot vratar v lokalnem gledališču, kjer ga je začela zanimati igra. Želel je sodelovati v številnih šolskih dramskih skupinah, a je imel velike težave s pomnjenjem besedil, kar ga je mučilo tudi na začetku kariere. 1943 je maturiral in se leto zatem vpisal ameriški mornarici. Konec druge svetovne vojne je dočakal na Pacifiku, točneje na Filipinih, kjer je delal kot letalski mehanik. 1946 se je vrnil v San Francisco na krovu letalonosilke in zapustil vojsko. Kmalu zatem se je preselil v Los Angeles k svojemu biološkemu očetu, ki se je vmes znova poročil, da bi v Hollywoodu poskusil z igralsko kariero. Najprej je dobil le priložnostna dela, vozil je tovornjak in pometal ceste. 1947 se je vpisal na Univerzo Južna Kalifornija, da bi študiral dramatiko, vendar so ga zavrnili zaradi slabih ocen.
Svojo sliko je poslal lovcu na talente, Henryju Willsonu in ta ga je vzel pod svoje okrilje in mu nadel filmsko ime, Rock Hudson. Veliko let pozneje je igralec priznal, da je to ime zelo sovražil, sestavljeno pa je bilo iz Skale (Rock) v Gibraltarju in reke Hudson v New Yorku. Rock Hudson je svoje produkcijsko podjetje pozneje poimenoval Gibraltar Productions.
Nešteto posnetkov za eno vrstico
Wilson mu je 1948 omogočil obrobno vlogo v Lovski eskadrilji, ki so ga posneli pri Warner Brosu. Rock Hudson je moral povedati le eno vrstico besedila, a je bil režiser s posnetim zadovoljen šele po 38 poskusih. Potem je sledila daljša pogodba z Universal-International, kjer je bil Rock Hudson deležen pouka igranja, petja, plesa, mečevanja in ježe konja. Reševal ga je njegov zelo fotogeničen videz in kmalu se je začel pojavljati v filmskih revijah, nato pa so sledili filmi.
Prvi film pri Universalu je bil Podzemni tok (1949), film noir, v katerem je igral enega od detektivov, v filmu pa je podpisan kot Roc Hudson. 1950 je imel manjšo vlogo v Peggy, v Winchester '73 z Jamesom Stewartom in Shelley Winters pa je igral – indijanca. V Puščavskem sokolu (1950) je bil arabski lik, posnel pa je še v vesternu Tomahavk (1951) in Air Cadet (1951).
V še eni kriminalki Debeluh (1951) je bil podpisan že na tretjem mestu, zaigral pa je še v Slepi zmagi (1951), pa kot boksar v Iron Manu (1951) in Rečnem ovinku (1952).
Prva glavna vloga ga je doletela v filmu Škrlatni angel (1952) z Yvonne De Carlo, ki jo je srečal že v Tomahavku in Puščavskem sokolu. Potem je sledil še Je kdo videl moje dekle (1952) s Piper Laurie, ki ga je režiral Douglas Sirk. V Horizons West (1952) je imel stransko vlogo ob Robertu Ryanu, spet pa je bil glavni v Lawless Breed (1953), vesternu z Julio Adams. Njegov je bil tudi vestern Seminole, na setu filma pa je posnel tudi oglas za cigarete Camel.
Morski vragi (1953) je bila avantura iz časov napoleonskih vojn, v Zlatem rezilu (1953) je igral junaka iz 1001 noči, istega leta pa je posnel še vesterna Gun Fury in Nazaj v božjo deželo, 1954 pa še film Taza, kjer je igral apaškega bojevnika.
Uveljavljeno ime in obraz
Sredi petdesetih je Rock Hudson postal uveljavljen in zaželen igralec v vesternih in pustolovščinah. A velika zvezda je postal šele s filmom Veličastna obsedenost (1954) v režiji Douglasa Sirka in z Jane Wyman, ki velja za eno najbolj uspešnih melodram iz petdesetih let, mediji pa so bili polni pohval na račun Hudsona. 1954 je posnel še Bengalsko brigado, film o uporu v Indiji, 1955 pa Kapitana Longfoota, ki ga je spet režiral Sirk. Nastopil je tudi v melodramah Eno poželenje (1955), Vse kar nebesa pustijo (1955) in Nikoli ne reci zbogom (1956).
V naslednjem filmu, ki ga je režiral George Stevens, je postal najbolj popularni igralec Hollywooda. Velikan (1956) je prinesel tako njemu kot Jamesu Deanu nominacijo za Oskarja. Še en hit je bil Napisano v vetru (1957) in Bojna himna (1957), oba je režiral Sirk. Potem ko je bil izbran za najbolj popularnega igralca 1957, je v prvi deseterici ostal vse do 1964.
Potem sta sledila dva manj uspešna filma, Nekaj vrednega (1957) in remake Zbogom orožje (1957). Za to vlogo je Hudson zavrnil ponudbe za Sayonaro (kjer je igral Marlon Brando), Most na reki Kwai (William Holden) in tudi v vlogo Charltona Hestona v Ben Huru. Zbogom orožje je bil porazen film in Hudson je za hip pristal na tleh. Omadeževani angeli (1958) je bila še ena drama s Sirkom, posnel je še pustolovski film Somrak za bogove (1958) in Ta zemlja je moja (1959).
Romantične komedije
Ross Hunter ga je povabil v Šepetanja na vzglavnikih (1959), kjer je blestel z Doris Day. Spet je bil najbolj priljubljeni igralec, naslednja tri leta pa na drugem mestu. Zadnji zahod (1961) s Kirkom Douglasom je bil manj dobro sprejet, potem pa sta spet sledili dve izjemno popularni komediji, Pridi septembra (1961) z Gino Lollobrigido in Pižama za dva (1961), spet z Doris Day. Z Doris Day sta bila do konca življenja zelo dobra prijatelja.
Posnel je še dve drami, Spiralna cesta (1962) in Zbirališče orlov (1963). 1964 je prišla ribiška komedija Človekov najljubši šport? In še tretji in zadnji film z Doris Day, Ne pošiljaj mi rož (1964). Skupaj s Caryjem Grantom je Hudson veljal za najbolje oblečenega igralca v Hollywoodu in je od 1957 do 1964 vsako leto dobil deset zvezdic za stil.
Zaton zvezde
Tujca v postelji (1965) z Gino Lollobrigido je bil finančna polomija in Zelo poseben okus (1965), ki ga je posnela ista ekipa, tudi. Blindfold (1966) je bila romantična vohunska komedija, potem pa je Hudson nastopil v zanj netipičnem filmu, znanstveno-fantastičnem trilerju Sekunde (1966), ki ga je produciral sam. Danes velja ta za njegov najboljši film. 1967 je igral v vojnem filmu Tobruk, komediji Dober par (1968) s Claudio Cardinale in akcijskem filmu Ledena postaja Zebra (1969), ki je bil Hudsonov najljubši film. Novembra 1969 je izšel še vestern Nepremagani, kjer je nastopil skupaj z Johnom Wayneom, 1970 pa musical Draga Lili z Julie Andrews. Razočaran nad slabimi scenariji se je v sedemdesetih preusmeril na televizijo.
Serije in nekaj filmov
Velika uspešnica je bila serija McMillan in žena, kjer je igral policijskega komisarja, njegovo ženo pa Susan Saint James. Serija je tekla od 1971 do 1977, kemija obeh igralcev pa je pripomogla k gledanosti. Nastopil je tudi v peti sezoni Dinastije, potem pa je zaradi bolezni moral opustiti igro. V sedemdesetih je posnel še vestern Obračun (1977) z Deanom Martinom in sci-fi Embryjo (1976). Na presenečenje mnogih se je v tem obdobju poskusil tudi na odrih, še posebej sprejet je bil v igri I Do! I Do! (1974). Po koncu McMillana je 1978 posnel katastrofični film Plaz in zatem še miniseriji Kolesa (1978) in Marsovske kronike (1980).
Zadnja leta
V začetku osemdesetih je začelo pešati zdravje, rezultat dolgih let kajenja in popivanja je bil infarkt, ki ga je zadel novembra 1981. Obvod, ki so mu ga vstavili, je bil dovolj, da je njegovo novo serijo Devlinova naveza zamaknil za eno leto, ki pa je bila ukinjena kmalu po premieri decembra 1982. Zaradi težav z zdravjem tudi ni mogel nastopiti v prvem delu Ramba v vlogi polkovnika Trautmana. Kljub temu, da je bil operiran na srcu, je nadaljeval s kajenjem, zaigral je v filmu Tretja svetovna vojna (1982), med snemanjem Ambasadorja (1984) je komaj stal na nogah, a imel dovolj moči, da se je nekajkrat stepel z Robertom Mitchumom, ko sta se ga oba pošteno nacedila.
Zadnja vloga je bila prav Dinastija. Njegov govor je začel vidno pešati in televizijski ljubimec Linde Evans in oče Heather Locklear je drugo polovico sezone začel izginjati iz scenarijev in na koncu sezone tudi umrl.
Skrita zasebnost
Že od začetka kariere je Henry Willson poskrbel, da se o Hudsonovem zasebnem življenju javno ni govirlo, še manj pa pisalo, čeprav je že 1955 Confidential Magazine namignil, da je Hudson homoseksualec. Za to so vedeli številni igralci, a so držali skrivnost zase. Kmalu po članku se je Hudson poročil z Willsonovo tajnico Phyllis Gates, zakon pa je bil tri leta bolj kot ne le krinka in predstava za javnost. Med Hudsonovimi ljubimci so bili pisatelj Armistead Maupin, pa igralec Lee Garlington, Tom Clark (ki je pozneje o tem napisal knjigo) in na koncu Marc Christian, ki se je po Hudsonovi smrti sodno boril za njegovo premoženje
Rock Hudson pa je imel zadnja leta še bolj tragično skrivnost – 5. junija 1984, tri leta po prvih primerih v ZDA in leto dni po tem, ko so znanstveniki sploh ugotovili povezavo virusa HIV in AIDS-a, so Hudsonu zdravniki povedali, da je pozitiven. Naslednjih nekaj mesecev je delal naprej, kot da ni nič, hkrati pa je potoval v Francijo, kjer je skušal najti zdravilo ali vsaj kuro, ki bi upočasnila bolezen.
AIDS stopi v ospredje
16. julija 1985 je Hudson na tiskovki skupaj z Doris Day napovedal njeno novo oddajo, Najboljši prijatelji. V izsekih oddaje je Hudson spremljal Dayevo na njenem ranču v Carmelu v Kaliforniji nekaj dni prej, v posnetkih pa je bil videti zelo utrujen in skoraj ni govoril, upehal pa se je po samo nekaj korakih. To je bilo dovolj, da so mediji začeli ugibati o igralčevem zdravju.Dva dni potem je Hudson odpotoval v Pariz na še eno rundo zdravljenja. 21. julija se je zgrudil v svoji sobi v Ritzu, njegov predstavnik za javnost pa je povedal, da ima Hudson terminalnega raka na jetrih ter zanikal, da ima igralec AIDS. Štiri dni pozneje je Hudsonov francoski publicist Yanou Collart za javnost potrdil, da ima Rock Hudson dejansko AIDS. Bil je le eden prvih zvezdnikov in znanih imen, ki so jim odkrili to bolezen.
30. julija se je Hudson vrnil v Los Angeles na zasebnem letu Boeinga 747 Air France. Bil je tako šibek, da so ga z letala prinesli na nosilih, on in zdravniška ekipa pa so bili edini potniki. Od tam so ga preselili v UCLA Medical Center, kjer je cel mesec preživel na zdravljenju. Od tam so ga konec avgusta premestili domov na BeverlyHills v paliativno oskrbo. Rock Hudson je umrl v spanju okoli devete ure zjutraj 2. oktobra 1985. Bil je star 59 let. Na njegovo željo so truplo kremirali in ga brez pogreba raztresli v morje.
Eden prvih
Hudsonovo razkritje, da je zbolel za AIDS-om, je pretreslo ZDA in svet, pa tudi začelo spreminjati pojmovanje te do takrat smrtonosne in neznane bolezni. Njegova zgodba je zagnala številne kampanje zbiranja denarja, osveščanja in raziskovanja bolezni, čeprav je bila ta še kar nekaj časa tabu. Ronald Reagan, ki je bil osebni prijatelj igralca, ob njegovi bolezni ni spregovoril javno, je pa zasebno potem izrekel sožalje ob smrti. Mediji so ob tem naredili celo zgodbo o tem, kako je Hudson v Dinastiji ogrožal Lindo Evans, ko jo je poljubljal, vendar ji ni povedal, da ima AIDS. V filmski in televizijski industriji je prišlo celo do take panike, da so scenaristi spreminjali scenarije, ki so vključevali poljubljanje, potem pa so sprejeli pravila, da morajo okuženi igralci to obelodaniti.
Po njegovi smrti je njegov zadnji ljubimec Marc Christian na sodišču zahteval odškodnino, saj je imel z Hudsonom odnose tudi, ko je ta že vedel, da je bil okužen. Čeprav sam ni imel HIV, pa se je izgovarjal na hud stres. 1989 je sodišče Christianu prisodilo 21,5 milijona dolarjev, pozneje pa znesek zmanjšalo 5,5 milijona. V knjigi Toma Clarka, Rock Hudson, moj prijatelj, je Clark zapisal, da se je Hudson najverjetneje okužil pri transfuziji med operacijo srca leta 1981.
