Princesa Anne
Princesa Anne se je leta 1974 izognila poskusu ugrabitve, ko se je z dobrodelnega dogodka skupaj s svojim tedanjim možem Markom Phillipsom vračala v Buckinghamsko palačo. Med vožnjo ju je ustavil Ian Ball in med poskusom ugrabitve princese začel streljati s pištolo. Posredovali so tako Annin osebni policist James Beaton, njen šofer Alex Callender in novinar Brian McConnell, ki je bil po naključju v bližini. Vsi trije so bili ustreljeni. Mimoidočemu nekdanjemu boksarju Ronu Russllu je uspelo poškodovati Balla in pomagati princesi oditi, preden je bil ustreljen še en policist, ki je prišel na pomoč.
Vsi štirje moški so si opomogli od poškodb, kraljica pa jim je podelila različne medalje. James Beaton je o dogodku povedal: »Nisem imel ničesar ... ni bilo nobenega rezervnega vozila. Usposabljanja ni bilo, vendar smo mislili, da se ne bo nič zgodilo. Zdaj so varnostni policisti zelo specializirani in visoko usposobljeni.«
Kraljica Elizabeta
1970
29. aprila 1970 sta kraljica in njen soprog princ Philip potovala z vlakom blizu Sydneyja v Novem Južnem Walesu, ko je vlak trčil v nastavljen hlod. Na srečo kraljevega para je bil za volanom Albert Rowley, ki je opazil predmet in pravočasno potegnil zavore. Ker so bili tiri pregledani le uro pred incidentom, domnevajo, da je bilo deblo postavljeno namenoma in časovno usklajeno z vožnjo vlaka, na katerem je potovala kraljica z možem. Če bi vlak vozil s polno hitrostjo, bi se lahko iztiril in zaletel v nasip, so ocenili strokovnjaki.
Novica je prišla v javnost šele leta 2009, ko je o dogodku spregovoril upokojeni detektiv in s tem prekinil desetletja trajajoči molk, za katerega so se dogovorili policisti in novinarji. Kraljeva družina menda ni vedela za incident, Rowley pa je že leta 1974 prejel medaljo za zasluge.
Junij 1981
Vsako leto junija poteka eden izmed najbolj prazničnih dogodkov v Veliki Britaniji, saj se na ulicah sprehodi na tisoče vojakov, glasbenikov in konj, ob tem pa London preletijo tudi letala RAF-a. Toda na slovesnosti 13. junija 1981 je 17-letni Marcus Sarjeant sredi praznovanja na kraljico Elizabeto izstrelil šest strelov s slepimi naboji.
Monarhinja, ki je jahala svojega 19-letnega konja, je ostala presenetljivo mirna, medtem ko je policija strelca spravila na tla. Sarjeant, ki je pred tem že izrazil veliko zanimanja za streljanje na Johna F. Kennedyja in Johna Lennona, je bil obsojen na pet let zaporne kazni. Izpuščen je bil oktobra 1984.
Oktober 1981
14. oktobra leta 1981 je Christopher John Lewis, tedaj prav tako komaj 17-letnik, poskušal ubiti zdaj že pokojno kraljico, ki je potovala s soprogom po Novi Zelandiji. Skril se je v prazno stranišče v petem nadstropju stavbe, in ko so člani kraljeve družine izstopili iz rolsrojsa, je vanje nameril puško. Skozi okno je streljal na kraljico, vendar jo je k sreči zgrešil. Kot se je pozneje izkazalo, njegovo orožje sploh ne bi moglo streljati dovolj daleč, izbral pa je tudi razmeroma neprimeren kraj za to. Lokalna policija je glasne poke kraljevi družini poskušala prodati kot »padajoče predmete« in celo »poke petard«, saj so se bali, da se kraljeva družina ne bi hotela nikoli več vrniti na Novo Zelandijo.
Osem dni pozneje so strelca aretirali zaradi javnega posedovanja strelnega orožja in javnega streljanja s strelnim orožjem, kar ga je takrat presenetilo, saj je menda odgovoril: »Samo dve obtožbi, kaj? Sranje ... Če bi jo krogla zadela, ali bi šlo za veleizdajo?«
Lewis se je kasneje hotel spraviti še na takratnega princa Charlesa in zato poskušal pobegniti s psihiatričnega oddelka. Preden si je v zaporu, kjer je bil zaprt zaradi nepovezanih kaznivih dejanj, pri 33 letih vzel življenje, je o atentatu na kraljico izjavil: »Prekleto … zgrešil sem.«
2021
Kraljica pa je preživela še en atentat – pred komaj dvema letoma. Angleški državljan Jaswant Singh Chail je priznal, da je s samostrelom vdrl na območje Windsorskega gradu v upanju, da bo ubil kraljico. Ko so ga na božični dan leta 2021 odkrili v bližini njenih zasebnih prostorov in prijeli, je trdil, da se je želel maščevati za pokol v Amritsaru leta 1919 v Indiji. Svoje motive je izdal v videu, ki ga je objavil na platformi Snapchat le nekaj trenutkov prej, preden je vstopil na območje gradu. »Žal mi je, žal mi je za to, kar sem storil in kar bom storil. Poskusil bom umoriti kraljico Elizabeto,« je povedal v posnetku.
Priznal je krivdo zaradi kršitve drugega člena zakona o izdajstvu ter posedovanja napadalnega orožja in groženj z ubojem. Takrat ga je zaslišal kraljevi uradnik in napadalec mu je povedal: »Prišel sem, da bi ubil kraljico.« Prebivalec angleškega Hampshira je 31. marca stopil pred sodišče kot prva oseba v Združenem kraljestvu, ki je bila po več kot 40 letih obsojena zaradi veleizdaje. Priznal je že krivdo zaradi posedovanja smrtonosnega orožja in groženj z umorom kraljice. Chail je trenutno na zdravljenju v strogo varovani psihiatrični bolnišnici.
Princ George
Leta 2018 je bil Husnain Rashid obsojen na dosmrtno zaporno kazen, ker je prek spletne aplikacije za sporočanje Telegram spodbujal k napadu na malega princa Georgea. Priznal je krivdo za kaznivo dejanje spodbujanja terorizma, potem ko je delil več predlogov, kako izvesti napad, in z drugimi delil slike šole, ki jo je George obiskoval.
Sodnik Andrew Lees je med izrekom kazni dejal: »Sporočilo je bilo jasno – posredovali ste ime, naslov in fotografijo šole princa Georgea, ter navodilo ali grožnjo, da je treba princa Georgea in druge člane kraljeve družine obravnavati kot potencialne tarče.«
Kralj Karel
Leta 1994 je tedaj še valižanski princ, medtem ko se je pripravljal na govor v Avstraliji, ostal presenetljivo miren, ko je David Kang vanj izstrelil dva strela s slepimi naboji. Moški sicer zdajšnjemu kralju ni nameraval škodovati, temveč je upal, da bo opozoril na avstralske centre za pridržanje oziroma zapore, vendar je bil zaradi nezakonite grožnje z nasiljem obsojen na 500 ur družbenokoristnega dela.
V skladu z britanskim zakonom o veleizdajstvu iz leta 1842 so nezakoniti napad ali poskus napada, grožnja kralju ali kraljici z orožjem in ogrožanje miru. Da je bil nekdo obsojen zaradi izdaje, se je nazadnje zgodilo leta 1981, ko so Marcusa Sarjeanta zaprli za pet let, ker je med parado v Londonu streljal na kraljico s slepimi naboji.
Starejši zakon o izdajstvu iz leta 1351 je bil bolj skrajen, saj je bil vsak napad na monarha kaznovan s smrtjo. Nazadnje je bil nekdo na podlagi tega zakona (saj v angleškem pravnem sistemu zakoni ne prenehajo veljati z uvedbo novega, kot velja pri nas) obsojen leta 1946, ko je bil William Joyce obešen zaradi predvajanja nacistične propagande.
Tudi v slovenskem kazenskem zakoniku je člen o veleizdaji, ki pravi, da se, kdor s silo ali grožnjo, da bo uporabil silo, ogrozi obstoj Republike Slovenije, tako poskuša spremeniti njeno ustavno ureditev ali strmoglaviti najvišje državne organe, kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
