Poročilo o svetovni sreči, ki ga je sestavilo Sustainable Development Solutions Network, globalna pobuda Združenih narodov, je objavljeno vsako leto 20. marca ob Mednarodnem dnevu sreče. Študija prosi anketirance, naj ocenijo svoje življenje z miselno podobo lestvice, pri čemer je najboljše možno življenje za njih ocenjeno kot 10 in najslabše možno kot 0. Ti rezultati vrednotenja življenja so nato povezani z različnimi življenjskimi dejavniki: BDP na prebivalca, socialno podporo, zdravjem, pričakovano življenjsko dobo, svobodo, velikodušnost in korupcijo. Še enkrat so se vse nordijske države v poročilu za leto 2023 dobro odrezale, saj so zasedle pet od sedmih najboljših mest.
Lestvica svetovnega poročila o sreči 2022:
1. Finska
2. Danska
3. Islandija
4. Izrael
5. Nizozemska
6. Švedska
7. Norveška
8. Švica
9. Luksemburg
10. Nova Zelandija
Slovenci se nahajamo na 22. mestu med skupno 146 državami. V poročilu za leto 2023 je tudi Litva prvič vstopila med najboljših 20, pri čemer se je baltska država od leta 2017 dvignila za več kot 30 mest.
Najbolj nesrečne
Med najbolj nesrečnimi državami na svetu sta Libanon, ki so ga zaznamovali konflikti in korupcija, ter Afganistan, od vojne opustošena država, ki ji zdaj vladajo talibanski skrajneži.
Poročilo o svetovni sreči je bilo deležno tudi kritik. Ameriška neprofitna tiskovna organizacija The Intercept je leta 2021 (siirryt toiseen palveluun) poročala, da so Združeni arabski emirati – ki so bili sami kritizirani zaradi kršenja človekovih pravic – financirali poročilo s plačilom v višini najmanj 3 milijonov dolarjev.
Sreča vztraja kljub letom stiske
Avtorji letošnjega poročila o sreči so opozorili na odpornost človeštva kljub letom krize – vključno s pandemijo Covida in rusko invazijo na Ukrajino ter posledično krizo energije in življenjskih stroškov. "Letošnje poročilo vsebuje veliko zanimivih spoznanj, a eno, ki se mi zdi še posebej zanimivo in osrečujoče, je povezano s pro-socialnostjo," je pojasnila profesorica psihologije in avtorica poročila Laura Aknin. "Že drugo leto opažamo, da so različne oblike vsakodnevne prijaznosti, kot je pomoč tujcu, dobrodelnost in prostovoljstvo, nad ravnjo pred pandemijo. Dokazano je, da prijaznost vodi do večje sreče in izvira iz nje.”
Poročilo je tudi razkrilo, da je imela ruska invazija negativen vpliv na blaginjo ukrajinskega ljudstva, a je raven presenetljivo nižja kot po invaziji Kremlja na Krim leta 2014. Hkrati sta medsebojno zaupanje in enotnost med Ukrajinci dosegla rekordno visoko raven. "To je delno zahvaljujoč izjemnemu porastu sočutja do Ukrajincev, kot je razvidno iz podatkov o pomoči tujcem in donacijah – ruska invazija je Ukrajino izoblikovala v narod," pravi Jan-Emmanuel De Neve, direktor za Raziskave dobrega počutja na centru na univerzi Oxford.
