Najnaravnejši je gel aloje, ki ga lahko pridobimo sami. Njegova edina slabost je kratkotrajna obstojnost; v hladilniku v dobro zaprti stekleni posodi ga lahko hranimo le nekaj dni. Pridobimo ga tako, da izberemo največji zunanji list rastline in ga odtrgamo čim bližje osnovi rastline. Odstranimo zunanje plasti lista, da ostane samo notranje mehko tkivo, iz katerega iztisnemo gel. Včasih ga je treba precediti skozi gazo, da odstranimo grudice. Seveda ga lahko kupimo tudi v lekarni, vendar vsebuje sredstva za obstojnost.
Gel Aloe vere
Ob opeklinah nanesemo gel neposredno na opeklino, bolečina bo minila, koža pa se bo zacelila brez brazgotinjenja oziroma mehurčkov. Nanašanje gela aloe vere večkrat na dan posuši bradavice in herpes. Gel lahko uporabimo tudi ob manjših ranah oziroma brazgotinah. Ugotovili so, da se vpije v kožo kar štirikrat hitreje kot voda, pri čemer pusti kožne pore odprte, zato se tudi zdravilne sestavine gela lažje vsrkajo in dobro navlažijo kožo. Aloja spodbuja delo fibroblastov in pripomore k hitrejšemu obnavljanju kože, zato je dobrodošla v kozmetičnih izdelkih. Pravzaprav je edina rastlina, ki jo lahko uporabimo neposredno na koži, ne da bi jo s čim razredčili ali ji kaj dodali.
Sok ali gel
Sok dobimo, če list prerežemo, iz njega pa se pocedijo rumene kapljice grenkega okusa. Gel je tekoča snov, ki je v sredini lista rastline. Med široko paleto kozmetičnih izdelkov je tudi čisti zgoščeni sok aloje, ki je videti kot gel, z zdravilnimi kozmetičnimi lastnostmi. Takšen gel ni nič drugega kot stoodstotni sok, ki ga želirajo s sredstvi za zgoščevanje, kar omogoči lažje nanašanje. Včasih za njegovo pripravo uporabijo suh ekstrakt aloje.
