Partnerskih odnosov na daljavo je v današnjem času vse več, saj se ljudje množično spoznavajo prek medmrežja. Vsaki takšni zgodbi pa ni usojeno, da se razplete kot pri naši sogovornici. Velenjčanka Mira je kot študentka še pred obstojem Facebooka na spletni strani HI5 prek prijatelja spoznala Grka Archontisa. Dobro sta se ujela in po dveh mesecih jo je povabil na počitnice v Grčijo. Seveda se je odpravila na pot. In to ji je spremenilo življenje. Na povabilo prijetnega Grka se je odzvala, a si sama ni upala na pot. »Zato sem s seboj vzela prijateljico,« se Mira spominja svojega prvega potovanja na jug. »V Grčijo sva se podali z vlakom in potovali skoraj 30 ur. Tam smo se družili in zelo dobro ujeli, tako da sva se pozneje z Archontisom videvala polna štiri leta. Redno na dva do tri mesece, dokler nisem dokončala študija v Ljubljani.«
Od zmenkov do poroke
»Po študiju sem se preselila k njemu v Solun in se začela intenzivno učiti grškega jezika. Ker sem ga precej hitro obvladala, sem se hitro zaposlila. Poročila sva se leta 2012 v grški pravoslavni cerkvi, naslednje leto se nama je rodil sin Dimitrios. Z možem sva poročena točno 10 let, skupaj sva že skoraj 17 let. Leta 2015 sva prišla v Slovenijo, leta 2018 se nama je rodila še hči Anastasia. Danes živimo v Šmartnem ob Paki.«
Za različna geografska območja je značilna tudi kulturna raznolikost. Ne glede na to, da Grčija ni geografsko zelo oddaljena od Slovenije, se poznajo razlike med prebivalci Slovenije in Grčije. Mira pove: »Kulturne razlike so precejšnje, potrebovala sem kar nekaj časa, da sem se privadila na njihov način življenja, ki mi je pozneje zelo ustrezal. Bilo je veliko vzponov in padcev, vendar sva vse skupaj lepo premagovala. Če malo skrajšam opis, bi rekla, da ne morem dovolj poudariti tega, da so Grki precej bolj sproščeni od Slovencev. Zagotovo nama ni dolgčas. Še vedno se vsak dan oba naučiva kaj novega drug od drugega. Nikakor si ne predstavljam drugačnega življenja od tega, ki ga poznam.«Mira govori tekoče grško. »Archontis pa že kar dobro govori slovensko. Doma se pogovarjamo v grščini, mož z otrokoma govori samo v grščini, jaz z njima govorim slovensko. Oba, Dimitrios in Anastasia, govorita in razumeta grško. Grško kulturo jima želiva čim bolj približati, čeprav je ne bosta povsem razumela, saj ne živimo tam.«
Grške dobrote kot poslovna priložnost
Mira Loukeris je velika ljubiteljica mediteranske in grške hrane ter na splošno njihovega načina priprave hrane. V Grčiji je tudi prvič v življenju obirala oljke in se srečala s proizvodnjo olja. Bližnji prijatelji slovensko-grške družine so hitro spoznali in pohvalili grško oljčno olje in olive: »In ker je bilo toliko pohval, sva se odločila olje pripeljati v Slovenijo ter ga ponuditi še drugim. Poimenovala sva ga po našem priimku, Loukeris. Ljudje nas lahko najdejo na različnih sobotnih tržnicah po Sloveniji, kjer lahko pokusijo olje in olive. Z veseljem pri nas doma organiziramo pokušino. Tudi otrokoma je grška hrana zelo všeč, še posebej ko smo poleti v Grčiji.«
Recept za sončno jed
Grška prehrana velja za najbolj zdravo na svetu, saj vsebuje veliko rib, oljčnega olja in solate. Že dolgo je znano, da takšno prehranjevanje varuje pred srčno-žilnimi boleznimi. Mira nam je kot ljubiteljica grških jedi razkrila recept za pripravo bučkinih polpetov, ki se pogosto znajdejo na družinskem jedilniku. Pravi, da gre za sončno jed, ki vsebuje sestavine, ki jih imamo Slovenci vedno pri roki. Za pripravo polpetov potrebujemo 400 gramov bučk, tri mlade čebule, navadno čebulo, jajce, en strok česna, eno žlico oljčnega olja, malo peteršilja, sol, poper ter malo moke. Operemo in naribamo bučke ter jih dobro odcedimo. Mlado čebulo, čebulo, česen in peteršilj na drobno nasekljamo ter čisto malo popražimo. Dodamo naribane bučke in zmešamo. Dodamo še jajce, oljčno olje, sol in poper; če je masa preredka, dodamo moko. Maso pustimo vsaj eno uro v hladilniku. Izdelamo okrogle polpete, jih povaljamo v moki in pražimo na oljčnem olju.
