Po dveh letih omejitev ali odpovedi zaradi pandemije covida-19 so letos v številnih evropskih mestih znova zaživeli božični sejmi – brez koronskih omejitev. Tako znova diši po kuhanem vinu, po ulicah se razlegajo božične pesmi, stojnice se šibijo pod raznimi dobrotami.
Obiskovalci na božične sejme romajo od blizu in daleč, niso pa le priložnost za druženje, temveč tudi za donosen posel, ki polni žepe trgovcem, gostincem in hotelirjem.
A potem ko se je pandemija poslovila, je letošnje sejme zaznamovala energetska draginja, kar pomeni bodisi skrajšan delovni čas bodisi manj prazničnih luči ali varčnejšo razsvetljavo.
Začelo se je v nemško govorečih deželah
Med najstarejšimi se omenjata božični sejem na Dunaju ter Miklavžev sejem v Münchnu leta 1310. Takrat so si ljudje na večinoma enodnevnih sejmih ob začetku najhladnejšega dela leta lahko priskrbeli ozimnico.
Sčasoma se je tradicija razširila po vsem nemškem jezikovnem območju, tu ima skoraj vsako mesto svoj božični sejem. Od približno prve polovice prejšnjega stoletja so se ti razširili tudi v druge dežele, vključno s Slovenijo. Sejmi so v Ljubljani, Mariboru, na Ptuju, v Kranju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Kopru, Piranu …
Pestra ponudba pri severnih sosedih ...
A če se vrnemo k inovatorjem – v Avstriji je največji božični sejem pred dunajsko mestno hišo, tradicionalno ga krasi božično drevo iz ene od zveznih dežel. To je letos 130 let stara in 28 metrov visoka smreka iz avstrijske Štajerske. Letos je na sejmu približno za tretjino stojnic manj kot sicer, gostinci lahko prvič ponujajo le ekološke izdelke, zaradi varčevanja z energijo pa bodo stojnice osvetljene dve uri manj kot prejšnja leta, številni so prešli na osvetljavo LED. Sicer pa je na Dunaju skupno 17 božičnih sejmov z 905 stojnicami. Izpostaviti velja tudi tiste v Salzburgu, Gradcu in Celovcu.
... in njihovih severnih sosedih
Sejmi so svoja vrata odprli tudi v Nemčiji. V Duisburgu so se zaradi varčevanja z energijo letos odrekli drsališču, praznične luči pa bodo ugašali ob 22. uri. Sejmi so tudi v Essnu, Dortmundu in Düsseldorfu, Münchnu, Kölnu in Frankfurtu. Omeniti velja tudi nürnberški božični sejem, ki ga prirejajo od 17. stoletja in za katerega so še posebej značilni medenjaki in pečenice.
Večkrat nagrajeni
Izjemne priljubljenosti ne gre zanikati adventnemu sejmu v Zagrebu, večkratnemu prejemniku nagrade za najboljši evropski božični sejem, ki bo na dvajsetih lokacijah potekal do 7. januarja, in sicer brez ukrepov za zajezitev okužb. Ponuja več sto koncertov, na Trg kralja Tomislava se je vrnilo drsališče, v živalskem vrtu potekajo delavnice za otroke. Zaradi energetske krize bodo čas prižganih luči skrajšali za eno uro.
Za najlepši advent na hrvaški obali velja tisti v Opatiji, kjer se bo do 8. januarja odvilo več kot sto dogodkov. Osrednja adventna lokacija je Umetniški paviljon Juraj Šporer z animacijskimi programi in predstavami za otroke, park okoli paviljona poleg glasbenikov gosti ponudnike kulinaričnih specialitet, Poletni oder pa se je spremenil v drsališče, ki ga obkrožajo adventne hišice.
Igra luči
V Budimpešti je najbolj priljubljen sejem pred baziliko svetega Štefana, dobro obiskan pa je še eden v središču mesta, na trgu Vörösmarty. Vrhunec večera pred baziliko sv. Štefana je igra luči, ki jih projicirajo na pročelje. Seveda tudi v Budimpešti ne gre brez drsališč.
Prestolnica božiča razburja
Za prestolnico božiča sicer velja Strasbourg, četudi samooklicano. Tamkajšnji božični sejem je letos zaradi energetske draginje en teden krajši kot sicer, praznično razsvetljavo pa ugašajo ob 23. uri, eno uro prej. Letos sicer razburja odločitev mestnih oblasti, da bodo na stojnicah izključno izdelki in hrana, značilni za Alzacijo, katere prestolnica je Strasbourg. Namesto šampanjca torej strežejo lokalno penino cremant, darilca za hišne ljubljenčke niso dovoljena.
