Novice Svet24

Nataša Pirc Musar, ki je bila v drugem krogu predsedniških volitev 13. novembra izvoljena za predsednico republike, je na današnji slavnostni seji DZ zaprisegla kot predsednica republike. 

Na slavnostni seji DZ ob dnevu samostojnosti in enotnosti je nova predsednica države zaprisegla, da bo spoštovala ustavni red, da bo ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije.

Pirc Musarjevo so volivci izvolili za predsednico republike na letošnjih predsedniških volitvah. Po oktobrskem glasovanju se je s 26,88-odstotno podporo prebila v drugi krog kot drugouvrščena, za protikandidatom Anžetom Logarjem, ki je dobil 33,95 odstotka glasov. Nato pa je v novembrskem drugem krogu slavila s 53,89-odstotno podporo ob 53,6-odstotni volilni udeležbi.

Nekdanja novinarka, informacijska pooblaščenka, zadnja leta pa odvetnica, je tako postala prva predsednica samostojne Slovenije za moškimi predhodniki - Milanom Kučanom, Janezom Drnovškom, Danilom Türkom in Borutom Pahorjem.

Marko Vavpotič/M24

S prihodom nove predsednice se z mesta predsednika republike torej poslavlja Pahor, s katerim si bosta posle v predsedniški palači predala v petek, ko Pahorju tudi uradno poteče drugi petletni mandat na čelu države.

Nova predsednica je sicer ta teden že predstavila svojo ekipo. Generalni sekretar urada predsednice bo sedanji namestnik generalnega sekretarja in svetovalec predsednika Uroš Krek, vodja kabineta pa odvetnica Ula Tomaduz.

Med njenimi svetovalci pa bodo profesor mednarodnih odnosov Zlatko Šabič, diplomatka Miriam Možgan, veleposlanica in diplomatka Eva Tomič, Nataša Dolenc z ministrstva za obrambo, Breda Bunič, ki je zastopala Slovenijo v generalnem sekretariatu Nata v Bruslju, nekdanji nepoklicni izolski podžupan Aleksej Skok.

Nagovor novoizvoljene predsednice ob prisegi objavljamo v celoti:

"Pred Vami stojim kot prva predsednica Republike Slovenije. Ne le samozavestna, odločna, pogumna in močna, temveč tudi ranljiva, polna čustev in sanj. Sanj o lepšem jutri. To so tiste sanje, ki so nam bile dovoljene ob razglasitvi samostojnosti naše države.

Z današnjo prisego sem se zavezala, da bo vsak moj dan predan Vam. Vam, ki ste država. Država ni nekaj abstraktnega, temveč živ organizem vseh, ki smo njen del. Vseh, ki s ponosom rečemo, da smo državljani Slovenije.

Tu zame nikoli ni bilo dileme. Vedno sem se in se bom zavzemala za pravno državo, vladavino prava, temeljne človekove pravice in avtonomijo državnih podsistemov. Policija, vojska, diplomacija, zdravstvo in šolstvo so naša lastnina. Zato nam mora biti še kako mar, kako se s temi podsistemi ravna. Vsi moramo vedeti, kje se politika mora ustaviti, in vsak dan znova se moramo zavedati, da podsistemi služijo predvsem nam, prebivalkam in prebivalcem, ne oblastnikom.

Lahko se oziramo nazaj in se prerekamo, ali smo državo dobili ali smo si jo izborili. Za naprej pa je naloga jasna. Državo moramo čuvati. Sama sem prva med enakimi, ki jo moramo braniti. Jo zaščititi in jo imeti radi.

Radi, ker je naša. Radi zaradi prihodnjih generacij. Radi zato, da jo naslednikom predamo v odličnem stanju. Radi zato, da nam bo vsem lepo.

Potrebujemo borke in borce za naprej. Take s srcem. Moje srce zdaj bije za Vas. Danes malo pospešeno, jutri, upam, bolj umirjeno.

Zahvalila bi se rada predsedniku republike Borutu Pahorju za njegovo delo in poslanstvo. V diplomaciji in v odnosih z državami šteje simbolika. Simbolnih gest in pomembnih potez, ki krepijo prijateljstvo in zbližujejo narode tega območja, je bilo v prejšnjem desetletju pomembno veliko. Hvala, gospod predsednik.

Drage državljanke in državljani, prebivalke in prebivalci,

pravijo, da funkcija ne spremeni tvoje osebnosti, ampak jo razkrije.
Ničesar Vam nisem prikrivala na poti do današnjega dne. Ostajam Nataša. Ostajam pristna, odkrita in srčna, torej taka, kot sem stopila na to pot.

Obljubljam pa Vam, da Vam bom ponižno služila. Brez čevljev drugih stopam na pot glasu.
Glasu, ki se bo odzval vedno, ko bo ogrožena suverenost, ogrožena enakopravnost, ogrožena pravičnost in ogrožena socialnost. Glas bo še močnejši takrat, ko bodo ogrožene človekove pravice in dostojanstvo ljudi v tej državi.

Da, to so moji čevlji. Z veseljem sem jih obula in ne bom jih sezula ves mandat.

Svet, v katerega vstopam kot Vaša predsednica, ni prijazen. Na vzhodu Evrope divja vojna, za nami je poletje požarov in suš, v zimo vstopamo s tesnobo in hladnejšimi radiatorji.

Izzivi so številni. Od podnebne, prehranske, energetske, zdravstvene in socialne krize, do krize medijev in polarizacije v družbi.

Z izzivi se moramo spoprijemati. Na podlagi vrednot, ki jih zagovarjamo.

In ne moremo jih reševati sami.

Zavzeto se bom trudila za multilateralno svetovno ureditev in za trdnost Evrope, ki jo sestavljajo demokratične in vključujoče družbe.

In za to, da bo pred našimi očmi tisto, kar želimo sebi in kar moramo privoščiti tudi drugim: človekovo dostojanstvo. Zanj se bom borila na vsakem svojem koraku.

V mednarodni skupnosti me boste prepoznali kot borko za človekove pravice; za sobivanje narave in človeka; za razumevanje možnosti in nevarnosti, ki jih prinašajo nove tehnologije; za povezovanje močnih, enako mislečih za pravice šibkih; za svobodne in profesionalne medije ter borko proti dezinformacijam in sovražnemu govoru.

Kot suverena in demokratična država, trdno vključena v vse ključne evropske in svetovne institucije, Slovenija nosi svoj del odgovornosti za stabilnost mednarodne skupnosti.

Kot predsednica Republike Slovenije sem pripravljena nositi velik del tega bremena in pričakujem, da pri tem ne bom sama. Tu ne mislim samo na državni zbor in vlado, s katerima bom zagotovo odlično sodelovala.

Evropa je naša razširjena družina. Družina, ki se mora znati pogovarjati, znati poslušati in na koncu skupno odločati. Smo v samem središču te družine. Tako geografsko kot v priznavanju temeljnih vrednot. Morda zvenim malo romantično, ampak svoboda, enakost in dostojanstvo so zame temelji našega skupnega življenja. Z jasno zavezo, da se bomo borili za mir. Mir, ki nima cene. Želim si, da bi bili tisti, ki povezujemo. Našo tradicionalno vlogo zagovornika evropske prihodnosti Zahodnega Balkana podpiram in prispevala bom po najboljših močeh, da bo ta pot jasno začrtana in v interesu prebivalcev teh držav. Voditelji držav članic Evropske unije so pred nekaj dnevi tudi na podlagi močne slovenske vloge poslali pomembno sporočilo regiji – Bosna in Hercegovina sodi v evropsko družino.

Zame je še vedno aktualno znamenito vodilo Schumanove deklaracije iz leta 1950, da trdna, močna in enotna Evropa ne bo nastala čez noč, ampak jo bodo gradili konkretni dosežki, utemeljeni na solidarnosti.

Zgodovina Evropske unije dokazuje, da ko je ta solidarnost dejanska in jasno izražena, je Evropa močna. Če želi biti takšna, mora znati odgovoriti na vse izzive, tudi najtežje, kot so vojne, ki divjajo v soseščini in drugod po svetu.

Zato je še kako pomembno, da smo članica zveze NATO, ki nam omogoča kolektivno obrambo, obrambo, ki je hkrati branik miru, h kateremu s Slovensko vojsko prispevamo tudi sami.

Poleg te pa so pomembne tudi druge oblike varnosti: energetska, prehranska, pravzaprav vse, kar izhaja iz človekove varnosti kot temelja družbe razvoja, miru in stabilnosti.

Slovenija želi in zmore prevzeti svoj del odgovornosti v mednarodni skupnosti. Za omejevanje in odpravo vojn, revščine, neenakosti in za pravičnejši in trajnostno naravnani svet.

Naša kandidatura za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov je korak v to smer.

Slovenija je odlična kandidatka in vlogo v Varnostnem svetu bo znova odlično odigrala.

Kandidaturo močno podpiram in se nameravam vanjo dejavno vključiti.

V času predsedniške kampanje sem se srečala s številnimi mladimi, ki so mi vsi sporočali: »Planet je tudi naš. Ne uničite ga, če ga že ne morete popraviti.«

Podnebne spremembe vidim kot glavni izziv našega časa.

Gre za zgodbo o preživetju planeta.

Gre za zgodbo o spoštovanju. Drugih, narave, živali, rastlin.

Gre za pravico do življenja v zdravem okolju.

Gre za zgodbo o medgeneracijski solidarnosti.

Gre za zgodbo o miru in varnosti.

Četudi so pri tem pomembni obsežni in v prihodnost usmerjeni globalni dogovori, sem prepričana, da lahko vsak od nas prispeva k bolj trajnostnemu načinu življenja.

Prispeva z odločitvami. Kako se ogrevamo, kako vozimo, kako se prehranjujemo.

Nelson Mandela je med številnimi briljantnimi mislimi izrekel tudi to:
»Pogumen človek ni tisti, ki se ne boji, ampak tisti, ki strah premaga.«

Mandela je zvezda vodnica za to, kar imenujem državljanski pogum. Pogumen človek je samosvoj, človeški in brezkompromisen, ko gre za nepravičnosti vseh vrst. V trenutku, ko se posameznik ne odzove na krivico, se njegov um navaja na to kot na nekaj normalnega. In zelo hitro se zgodi, da posameznik zamiži in skloni glavo.

Sama ne bom nikoli mižala in nikoli ne bom sklonila glave.

Danes vstopam v prvo bojno vrsto državljanskega poguma. Ne bom se predala in ne bom gledala nazaj. Premišljeno, trezno in srčno se bom oglašala ter delala za prijazno Slovenijo in Evropo, za lepši svet, ki je tudi naš, edini, ki ga imamo.

Spremembe se nikoli ne zgodijo z medlostjo in tišino. In nikoli nobena sprememba ne bo všeč vsem. Tudi kritika ne. Prizadevati si moramo, da bodo spremembe sprejemljive za večino – z jasno obsodbo nesprejemljivih ravnanj in z upanjem, da bomo skupaj gledali naprej

Hvala Vam, spoštovani visoki zbor, hvala Vam, spoštovane državljanke in spoštovani državljani, prebivalke in prebivalci Slovenije, za zaupanje."

Galerija

Poglej vse fotografije (11)

Marko Vavpotič/M24