MASH (Mobile Army Surgical Hospital) je bila televizijska serija, ki jo je CBS predvajal med 17. septembrom 1972 in 28. februarjem 1983 in govori o mobilni vojaški kirurgiji v času korejske vojne in njenem osebju. Serija je nastala kot izpeljanka istoimenskega filma iz 1970, ta pa po noveli Richarda Hookerja, potem ko se je pokazalo, da nadaljevanja filma, ki je sicer bil v pripravi, ne bo.
Serija 11 sezonah, ki ima originalni zapis naslova z zvezdicami, M*A*S*H, še danes velja za eno najboljših televizijskih serij v zgodovini, zadnji delz naslovom Slovo, nasvidenje in amen (Goodbye, Farewell in amen) pa je vse do 2010 držal rekord za najbolj gledano televizijsko oddajo v ameriški zgodovini. Pa še potem je zadnji od 256 posnetih delov na vrhu, ko gre za najbolj gledano finale televizijske serije.
Večina od 256 delov je dolga pol ure, žanr pa je kategoriziran kot črna komedija ali dramedija, saj vključuje tragedijo vojne, ki se prepleta z vsakdanom osebja poljske bolnišnice, ki se na svoj način, tudi z zelo nenavadnim humorjem, spopada z vsemi grozotami. Dogajanje je postavljeno v dejansko 4077 MASH enoto iz te vojne, njeni producenti pa so na začetku hodili po zelo tanki liniji korektnosti in vzdrževanja komentiranja, saj so bile prve tri sezone predvajane, ko je bila Amerika še vpletena v vojno v Vietnamu. So pa avtorji seveda znali subtilno zapakirati kritiko korejske, vietnamske in tudi hladne vojne v dialoge glavnih likov.
Osrednja lika sta Benjamin Hawkeye Pierce (igra ga legendarni Alan Alda) in njegov zdravniški kolega Trapper John McIntyre (Wayne Rogers), ki ga po prvih treh sezonah zamenja B. J. Hunnicutt (Mike Farrell). Za vse tri glavne like je značilen cinizem in temu primeren pristop do dogajanja v vojni, v katero so bili mobilizirani. Enak odnos imajo tudi do vojaškega vodstva bolnišnice in kolegov, med katerimi so nekateri na terenu prisotni celo prostovoljno. Kontrapunkt tako predstavljata Frank Burns (Larry Linville in Charles Winchester (David Ogden Stiers), ki ga zamenja po peti sezoni. Oba sta zapletena z glavno medicinsko sestro Margaret Hot Lips Houlihan (Loretta Swit).
Bolnišnico vodi Henry Blake (McLean Stevenson), po treh sezonah pa ga zamenja Sherman T. Potter (Harry Morgan). Tu so še duhovnik John Francis Mulcahy (William Christopher), Walter Radar O'Reilly (Gary Burghoff) kot glavni uradnik bolnišnice in Maxwell Klinger (Jamie Farr), medicinski tehnik, ki ves čas igra na karto neprištevnosti in se oblači v žensko, da bi ga poslali domov.
Serijo so snemali v studiu in na terenu. Terenski del je postavljen v hribe pri Malibuju v Kaliforniji, na isti lokaciji, kjer so snemali tudi film, le da je bil kamp nekoliko manjši. Notranje dogajanje je nastajalo v 9. studiu Fox Studios v Century Cityju, ki so ga kasneje preuredili tudi za nekaj zunanjih scen. Tik pred zaključkom snemanja je gozdni požar uničil večino zunanjega kampa, kar so producenti potem tudi vključili v zadnji del kot napad z zažigalnimi bombami. Danes je na tem mestu spet neokrnjena narava, le zarjavel džip in kažipot iz serije sta spomin na mesto, kjer je stal 4077 MASH.
Od prvih sezon, kjer je imela serija za vodilno nit komedijo, se je v poznejših sezonah vse premaknilo v smeri drame, tudi po rotaciji scenaristov. MASH je znan tudi z eksperimentalnim pristopom izven standardnega formata sitcomov – Point of View je posnet skozi oči vojaka s poškodbo grla, Dreams prikazuje sanje lika, ki ga igra Alan Alda, A War for All Seassons je zgodba, vpeta v celo leto 1951 in Life Time, ki je nekakšen prednik koncepta poznejše serije 24.
Scenaristi in producenti so ves čas v serijo vključevali tudi dejanske dogodke, ki so jih dobili s pogovori z resničnim osebjem bolnišnic v času korejske vojne. V poznejših sezonah je tempo dogajanja začel padati in producentom je bilo jasno, da jo počasi potrebno zaključiti. Alan Alda se je želel posloviti že po 10. sezoni, a so ga pri CBS potem prepričali, da je ostal do konca. Zadnja, 11. sezona, ima le 15 delov, od tega jih je bilo 6 posnetih še v 10. sezoni. Na koncu so posneli As Time Goes By, ki je bil predvajan kot predzadnji, finale, v katerem je vojne konec in se vsi odidejo, razen Hawkeya, ki ga v zaključnem kadru spremlja kamera iz helikopterja, kako ostaja, pa je postal najbolj predvajana oddaja v zgodovini ameriške televizije. Zadnji del, dolg kar 2 uri in pol, si je ogledalo 106 milijonov gledalcev.
MASH 1983 ni odšel v pozabo. Producenti so kovali železo, dokler je bilo vroče in serijo je zamenjala nova serija AferMASH, kjer nekaj likov po vojni dela v običajni bolnišnici. 30 delov v dveh sezonah prineslo prave gledanosti. Precej uspešnejša je bila ena zgodnjih medicinskih serij, Trapper John, M.D., kjer je osrednji lik iz prvih treh sezon MASH, tri desetletja po Koreji uspešen zdravnik v San Franciscu. Od 1979 do 1986 so posneli 151 delov v sedmih sezonah. Se pa lik, igralci nimajo nič skupnega s serijo MASH, bolj naslanja na film kot serijo, zaradi česar so bili producenti obeh serij tudi v sodnem sporu. Tretji, praktično neznan posksu, je bila pilotska epizoda W*A*L*T*E*R, kjer je bil osrednji lik Radar, ki se po vrnitvi iz Koreje pridruži policijskim vrstam v St. Louisu. Ker pilot ni bil dobro sprejet pri CBS, potem tudi niso nadaljevali produkcije.
MASH je poznan tudi po svoji naslovni pesmi Sucide is Painless (Samomor ne boli), ki jo je napisal Johnny Mandel za film iz leta 1970. V seriji je bila uporabljena različica brez besedila.
Dodajmo še nekaj o filmu. Film je bil posnet v času vrhunca vietnamske vojne in brez zadržka kritizira ameriško kulturo tistega časa in podporo vojni. V filmu, ki ga je režiral Robert Altman, igrajo Donald Sutherland, Tom Skerritt in Elliot Gould. V podpornih vlogah so še Robert Duvall, Sally Kellerman in edini igralec, ki je pozneje nastopil tudi v seriji, Gary Burghoff kot Radar. Film je zmagal na festivalu v Cannesu 1970, od petih nominacij za Oskarja pa je ga je prejel za najboljši scenarij.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
