Zlasti zdravju nevarne so v teh mesecih pnevmokokne okužbe, ki spadajo med najpogostejše bakterijske okužbe in lahko povzročijo tudi smrtno nevarne bolezni, kot sta meningitis in sepsa, najpogostejša pnevmokokna okužba pa je vnetje srednjega ušesa.
Pnevmokoki so bakterije Streptococcus pneumoniae. Govorimo o zelo odpornih bakterijah, ki se jim nezrel ter oslabljen imunski sistem zelo težko upre. Prenašajo se zelo preprosto - s kužnimi kapljicami, kihanjem in kašljanjem ali stiskom rok, povzročajo pa različne okužbe: od najbolj hudih, kot je meningitis ali bakterijska pljučnica, do manj hudih (a zato zelo pogostostih), kot je vnetje srednjega ušesa.
Predvsem v jesensko – zimskih mesecih, ko so na pohodu virusne okužbe, so za bakterije veliko bolj dovzetni tisti, ki že imajo nekatere virusne okužbe. Pri pnevmokoknih okužbah so najbolj ogroženi majhni otroci, starejši nad 65 let ter posamezniki s kroničnimi boleznimi in imunskimi pomanjkljivostmi.
Danes poznamo že več kot 100 podtipov oz. serotipov pnevmokoka, med katerimi lahko večina povzroči razvoj bolezni.
Zaradi pnevmokokne okužbe v Evropi vsak dan zboli približno 9000 ljudi
Med prepoznavnimi simptomi so kašelj, visoka telesna temperatura in bolečina v predelu pljuč. Če bolezen zahteva zdravljenje v bolnišnici, hospitalizacija v povprečju traja deset dni, medtem ko se okrevanje obolelega lahko vleče več tednov ali celo več mesecev. Za približno 15 odstotkov obolelih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, je pnevmokokna pljučnica usodna.
Kako se zdravimo in kako se lahko zaščitimo, da zdravljenje sploh ne bo potrebno?
Bolezni, katere povzroča pnevmokokna bakterija, zdravimo s penicilinskimi antibiotiki, njihovo zdravljenje je običajno uspešno. A v zadnjih letih pnevmokoki povsod po svetu in tudi pri nas postajajo žal vedno bolj odporni proti antibiotikom, zato je zdravljenje vedno večja težava. Prav zaradi povečevanja deleža odpornih pnevmokokov postaja preprečevanje teh okužb čedalje pomembnejše. Zato je smiselno cepiti se proti pnevmokoknim okužbam.
Cepljenje je v Sloveniji na voljo brezplačno in prostovoljno ter se najbolj priporoča najbolj ogroženi skupini ljudi, in sicer posameznikom nad 65. let in kroničnim bolnikom vseh starosti.
Cepljenje se opravi z enim samim odmerkom, enkratna revakcinacija pa je pri starejših od 65 let priporočljiva po 5. letih v primeru, če so cepljenje opravili pred 65. letom. Cepite se lahko pri osebnem zdravniku, v cepilni ambulanti ali v lokalni izpostavi NIJZ. Cepiva proti pnevmokoknim okužbam so se v kliničnih raziskavah izkazala kot varna, tveganje zapletov zaradi bolezni pa je bistveno večje kot tveganje za pojav resnih neželenih učinkov po cepljenju.
