V ZOO Ljubljana ga bodo praznovali na najlepši možen način – s predstavitvijo prvega, v tem živalskem vrtu skotenega mladiča, ki je prav te dni pričel kukati iz gnezda.
"Razlog za veselje in ponos pa niso le vzrejni uspehi, temveč tudi dosežki znanstveno raziskovalne skupine ZOO Ljubljana, ki je kot koordinator in pobudnik raziskav naredila pionirski korak v smeri raziskavanja doslej neznanega virusnega povzročitelja bolezni mačjih pand. Ljubitelji mačjih pand bodo lahko z naravovarstvenim evrom podprli projekte ohranjanja teh čudovitih, a ogroženih živali v naravi."
Mačji pandi Magu in Mauka prvič starša, mladičku je ime Bambu
Junijsko rojstvo mladiča je bilo za zaposlene lepo presenečenje, a tudi izziv. Vroča poletja s temperaturnimi rekordi niso najboljša popotnica mladičem, saj so lahko usodna tudi za odrasle živali. Mačje pande pa so tudi sicer izredno občutljive na celo vrsto dejavnikov.
"Zato smo jim v živalskem vrtu Ljubljana uredili še dodatno hlajenje z megljenjem. Intimo para, ki se prvič srečuje s starševskimi izzivi, smo kar dva meseca varovali z dodatno ograjo. Obiskovalci v času zaprtja niso veliko zamudili, saj je mladič šele te dni prvič pričel kukati iz gnezda."
"Občutljivost vrste in neizkušenost para je tudi razlog, da ga veterinar še ni obiskal, zato tudi spol zaenkrat še ni znan. Zaradi značilne ljubezni, ki jo mačje pande gojijo do bambusa, smo mladiča poimenovali Bambu – ime, ki bo ustrezalo obema spoloma."
Domovanje mačjih pand so gozdovi Himalaje
"Po štirih mesecih in pol, samice v duplih, ki jih uredijo zadnje dni brejosti, običajno skotijo enega ali dva mladiča. Potrebujejo več različnih dupel, na različnih višinah, saj mladiče večkrat prestavljajo. Mladiči so nebogljeni, slepi, prekriva pa jih siva dlaka. Večino dneva prespijo. Spregledajo po 18 dneh, dlako podobno staršem, ki jih pomaga prikriti v naravnem okolju pa dobijo šele pri treh mesecih, ko pričnejo zapuščati gnezdo."
Domovanje mačjih pand so visokogorski listnati gozdovi vzhodne Himalaje z bambusno podrastjo. Pred pogledi plenilcev navzgor jih varuje črno obarvan trebuh, rdeča barva pa jih dobro skriva med debli, obraščenimi z rdečkastimi mahovi ter belimi lišaji. Pande kar 17 ur dnevno počivajo visoko na drevju, v preostalem času pa se prehranjujejo v bambusni podrasti, saj dnevno potrebujejo do 2.000 lističev bambusa, ki predstavlja kar 95 odstotkov obroka oziroma 30 odstotkov telesne mase.
Tudi kaj rakunastega lahko vidimo v njih
Ime panda je bilo prvo podeljeno prav mačjim pandam, ki so bile odkrite 50 let prej, kot danes bolj poznane in mnogo večje orjaške pande. Pandi sicer nista bližnja sorodnika, precej pa izstopata tudi iz sorodstva medvedov. Druži ju predvsem skupni prednik, ime, bambus in šesti ''prst'', ki jima omogoča prijemanje bambusovih stebel, mačjim pandam pa tudi plezanje z glavo navzdol.
Zato ni čudno, da mačje pande imenujejo tudi mačji medved, medvedji maček, ognjena lisica, pa tudi kaj rakunastega lahko vidimo v njih. Izvorno ime panda pa pomeni "bambusojedec". Nedavno so znanstveniki odkrili, da imamo pri mačjih pandah pravzaprav dve vrsti in ne le eno. Čeprav mačje pande poznamo šele slabih 200 let, so danes močno ogrožene. V naravi jih je ohranjenih le okrog 10.000, a še za te se je nedavno izkazalo, da pripadajo dvema in ne eni vrsti.
