»Kljub vsej energetski učinkovitosti so klime še vedno potrošnik elektrike in – posledično – pospeševalec toplotnih otokov v mestih. Ne pozabimo, da se v svetovnem merilu potroši več energije za ohlajanje kot za ogrevanje prostorov. Za vsako stopinjo poletnega ohlajanja ali zimskega ogrevanja potrošimo okrog šest odstotkov več energije. Tudi zato sta Španija in Italija z zakonodajo uvedli, da se lahko prostori ohlajajo do največ 27 stopinj Celzija. Relativno hitro pričakujemo take ukrepe tudi v Sloveniji in celotni EU,« je povedal Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec, in nam še zaupal nekaj namigov, kako se lahko v vročih poletnih dneh v bivalnih prostorih ohladimo tudi brez klime. Tovrstnih ukrepov je dejansko veliko, je namignil, bistveni pa so štirje.
Vedno začnemo pri sebi
»Svetla obleka bo sprejela malo sončne energije. Naj bo ohlapna doma in tudi zunaj. Skupaj s čim več gole kože bo telesu omogočeno maksimalno odvajanje znoja. Z znojem se telo hladi.«
Pergole z listopadnimi rastlinami so dobra ideja
»Kot krajinski arhitekt pri vsakem energetskem svetovanju pogledam v okolico stavbe, kje je možnost za listopadna drevesa, ki bodo poleti dajala senco, pozimi pa omogočala soncu pasivno ogrevanje stavbe. Tudi pergole z listopadnimi rastlinami služijo temu namenu,« je povedal sogovornik.
Nočno ohlajanje prostorov je popolnoma brezplačno
»Predpogoj kakovostnega bivanja v vseh letnih časih je dober toplotni ovoj stavbe. To pomeni dovolj debela toplotna izolacija in energetsko učinkovita okna z zunanjimi senčili, s katerimi preprečimo, da bi se okna segrevala. Notranje žaluzije ali zavese niso senčilo. Delček toplote resda zadržijo, kadar sonce ne sije nanje in jih ne ogreva, vendar se hkrati tako segrejejo, da se spremenijo v pasivni radiator. Tako prostor, ki ga želimo ohlajati, v resnici pasivno ogrevamo.« Na oknih predlaga komarnike, saj je nočno ohlajanje skozi odprta okna popolnoma brezplačno. »Sam to počnem že desetletja. Bistvo nočnega prezračevanja je v akumulaciji hladu. To pomeni, da se hlad zbira v vseh gradbenih elementih ter opremi in nam ves dan hladi bivalne prostore. Z jutranjim prezračevanjem ne bomo nikoli dosegli tako velikega učinka –sicer bomo ohladili zrak, ne bomo pa akumulirali hladu, kar bi moral biti naš glavni cilj. Dober ukrep je tudi fasada, poraščena z zimzelenimi rastlinami. Za zelenjem temperatura zidu niha za okrog 25 °C, pri neobrasli fasadi je razlika okrog 75 °C.«
Bodite pozorni na vlago v prostoru
»Četrti sklop ukrepov izvajamo v prostoru. Meritve temperature in relativne vlažnosti so osnova, cenovno dostopna vsakomur. Nočno ohlajanje prostorov je izvedljivo predvsem na podeželju. V mestih je lahko problem toplotnih otokov tako velik, da brez klime ne bomo zdržali. Veliko ljudi je prepričanih, da je to edina rešitev. Pa ni. Tisto, kar je moteče pri visokih temperaturah, je velik delež relativne vlage v zraku. Občutka vročine v suhi puščavi pri 40 °C ne čutimo, neznosno pa se potimo v tropih ob 20 °C in stoodstotni relativni vlagi. To vlago iz zraka učinkovito odvzame razvlaževalnik. Dobro ga poznajo vsi, ki imajo problem s plesnijo. Za poletno razvlaževanje ga postavimo nekam pod strop, kjer je vedno najtopleje,« je še svetoval strokovnjak.
Izključimo vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo
Nekaj koristnih napotkov za ravnanje v vročih dneh smo našli tudi na spletni strani NIJZ. Priporočljivo je izključiti vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj se tudi v stanju pripravljenosti segrevajo in tako dodatno ogrevajo prostor. Če svojega doma kljub vsem ukrepom ne uspemo ohladiti na znosnejše temperature, pa se odpravimo v knjižnico ali nakupovalni center. Tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri zmanjšanju obremenitve organizma zaradi vročine. Da v najbolj vročem delu dneva ne bomo šli ravno kuhat goveje juhe, je pa tako samoumevno.
Prezračevanje in hlajenje v času covida
Ker se med nami še vedno potika virus korone, na NIJZ priporočajo, da prostorov v vročih dneh, kadar je v njih več ljudi, ne zračimo na prepih, saj bi to lahko povečalo nevarnost prenosa okužbe. Tudi uporaba sobnih ventilatorjev je, kadar imamo obiske, pa tudi v pisarnah, odsvetovana. Prezračevalne centralizirane sisteme ali klimatske naprave je treba nastaviti tako, da se zrak izmenja le s svežim zunanjim zrakom, brez kroženja zraka. Odsvetuje se nastavitev temperature zraka pod 21 °C in vlage pod 40 odstotkov, saj so to optimalni pogoji za preživetje virusa.
Pijmo, tudi če nismo žejni
»Potenje je zelo pomembno za ohlajanje telesa pri visokih temperaturah okolja in pri fizični aktivnosti. Priporočamo uživanje brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode – primerna temperatura je temperatura vode iz pipe. Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, saj povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Pijemo tudi, če še nismo žejni. Pri odraslem so potrebe po tekočinah v vročini večje: okvirno dva litra na dan, pri telesnem naporu več. Pri daljših, večjih naporih z napitki za rehidracijo nadomestimo elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem,« svetujejo na NIJZ.
