Zanimivosti

Znanstvena Fantastika - Je prihodnost že zdaj, tukaj?

Mitja Reichenberg
12. 7. 2022, 10.00
Deli članek:

Kaj je sploh znanstvenofantastično?

Profimedia
Medzvezdje (Interstellar, 2014)


​Morda bi bilo za začetek pravilno vprašanje: kaj je sploh znanstvenofantastično? Mnogo je idej, ki smo jih srečali v zgodnjih filmih tega žanra, že del naše vsakdanjosti. Mislimo predvsem na tehnološke posebnosti, kot so govoreči računalniki, pa super ure, miniaturni fotoaparati, internet, laser ... Da ne govorimo o majhnih mobilnih telefonih, ki so jih uporabljali v filmski seriji Zvezdne steze (Star Trek, 1966-1969) in so se tedaj zdeli kakor čudo tehnologije prihodnosti. In ta prihodnost je zdaj že tukaj.

Ali androidi sanjajo o električnih ovcah? – Blade Runner

Začnimo pri filmu Iztrebljevalec (Blade Runner, 1982; režija Ridley Scott, v glavnih vlogah Harrison Ford, Ruther Hauer in Sean Young). Gre seveda za znanstvenofantastično (ZF) klasiko, ki nam kaže družbo prihodnosti, sožitja humanoidnih robotov in ljudi. Film je nastal po kratki zgodbi z naslovom Ali androidi sanjajo o električnih ovcah? (Do Androids Dream of Electric Sheep?), ki jo je napisal slavni ZF-pisatelj Philip K. Dick. Kot drobna opomba: najbolj znan android je bil Roy Batty (igral ga je Rutger Hauer), ki je predstavljal novo generacijo, imenovano Nexus-6. Danes je Google Nexus ukinjena linija potrošniških elektronskih naprav, ki poganjajo operacijski sistem Android. Google je upravljal načrtovanje, razvoj, trženje in podporo teh naprav. Najnovejša tablica je bila Nexus 9 (izdelana s podjetjem HTC), najnovejši predvajalnik pretočnih medijev pa Nexus Player (izdelan s podjetjem Asus).

Profimedia
Iztrebljevalec (Blade Runner, 1982)

Profimedia
Iztrebljevalec (Blade Runner, 1982)

Osmi potnik – srečanja med človeštvom in pošastno nezemeljsko vrsto

Potem je tukaj še franšiza filmov pod skupnim imenovalcem Osmi potnik (Alien), ki se je pravzaprav začela leta 1979. Režiser je bil prav tako Ridley Scott, v glavnih vlogah pa so zaigrali Sigourney Weaver, Ian Holm in John Hurt. Franšiza prikazuje vrsto smrtonosnih srečanj med človeštvom in pošastmi, ki večinoma zajemajo 21. in 24. stoletje; gre za sovražno, endoparazitoidno, nezemeljsko vrsto. Človeštvo je prikazano kot vesoljska vrsta z medzvezdno oblastjo; potovanja v vesolje navadno trajajo mesece, celo leta in zahtevajo uporabo kriospanja. Dejansko se vsemu naštetemu že posvečajo in mnogo znanstvenih programov, ki jih vpeljuje NASA, temelji na teh elementih. Pozabite fantastiko, znanost iz filmov je že tukaj.

Profimedia
Osmi potnik - Alien, 1979

Profimedia
Osmi potnik (Alien, 1979)

Vojna zvezd – epska vesoljska epopeja

Jasno je, da v trenutku ZF-franšiz ne smemo mimo Vojne zvezd (Star Wars), ki je začela dejansko retroaktivno pripovedovati zgodbo, vendar so se vmes zgodile že neverjetne nad- in podzgodbe, ki dopolnjujejo sago. Tako je Vojna zvezd ameriška epska vesoljska filmska epopeja in multimedijska franšiza, ki jo je ustvaril George Lucas in se je začela z istoimenskim filmom iz leta 1977 ter je hitro postala svetovni popkulturni fenomen. Franšiza je bila razširjena v različne filme in druge medije, vključno s televizijskimi serijami, videoigrami, romani, stripi, atrakcijami v tematskih parkih in s tematskimi območji, ki obsegajo izmišljeno vesolje. Leta 2020 je bila njena skupna vrednost ocenjena na 70 milijard ameriških dolarjev in je trenutno peta najbolj dobičkonosna medijska franšiza vseh časov. Glasbo je naredil John Williams in njegove glasbene teme so še danes element vsega, kar Vojna zvezd v vseh oblikah in lastnih klonih predstavlja.

Profimedia
Vojna zvezd

Profimedia
Vojna zvezd

Profimedia
Vojna zvezd

Matrica – živimo mar v simulirani resničnosti?

Seveda ne moremo mimo trilogije in vsega, kar predstavljajo ZF-filmi Matrica (The Matrix). V osnovi gre za prvi film Matrica, ki je akcijski ZF-film iz leta 1999 in sta ga napisala in režirala brata Wachowski. Je tudi prvi del serije filmov Matrica, v katerih igrajo Keanu Reeves, Laurence Fishburne, Carrie-Anne Moss, Hugo Weaving in Joe Pantoliano. Prikazuje distopično prihodnost, v kateri je človeštvo nevede ujeto v simulirano resničnost – matrico, ki so jo ustvarili inteligentni stroji, da bi odvrnili ljudi, medtem ko njihova telesa uporabljajo kot vir energije. Ko računalniški programer Thomas Anderson (Reeves) pod hekerskim vzdevkom Neo odkrije resnico, se skupaj z drugimi ljudmi (ki so bili osvobojeni iz Matrice) pridruži uporu proti strojem. Ideja matričnega sveta je od tedaj preplavila resna znanstvena razpravljanja, nastali so številne teoretske knjige, znanstvene konference in celo študijski programi ter literatura. Da ne govorimo o računalniških igrah in drugih multimedijskih stvareh. K vsej tej ropotiji se je pridružila tudi industrija mode, ki je ustvarila posebna očala, obleke in druge modne dodatke, ki jih lahko vidimo v filmu. ZF na modnih pistah, dobesedno.

2001: Odiseja v vesolju – biblični vrh ZF-filmov

2001: Odiseja v vesolju (2001: A Space Odyssey), ki jo je ustvaril legendarni Stanley Kubrick, je nekakšen biblični vrh ZF-filmov, na katerega se še danes prisega kot na kamen modrosti. V osnovi gre za ZF-roman 2001: Vesoljska odiseja iz leta 1968, ki ga je napisal Arthur C. Clarke, in film iz leta 1968, ki ga je režiral Stanley Kubrick. Je del Clarkove serije Vesoljska odiseja, prvega od štirih romanov in dveh filmov. Tako roman kot film delno temeljita na Clarkovi kratki zgodbi iz leta 1948 z naslovom The Sentinel, ki je bila vključena v BBC-jev natečaj za kratke zgodbe, in zgodbi Encounter in the Dawn, objavljeni leta 1953 v reviji Amazing Stories.

Profimedia
2001: Odiseja v vesolju

Profimedia
Odiseja v vesolju (A Space Odyssey, 2001)

Metropolis, Planet opic in Solaris

Naj ob koncu tega premišljevanja opozorimo še na nekaj filmov, ki ne smejo manjkati v modrovanju o ZF-filmskem paketu. Začetek tega je brez dvoma film Metropolis (1927, režija Fritz Lang), ki je posebnost znotraj obdobja nemega filma, hkrati pa vključuje kopico idej, ki so postale skoraj sto let pozneje – resnica.

Potem je tukaj film Planet opic (Planet of The Apes, 1968; režija Franklin J. Schaffner), ki na presunljiv način pokaže, kam gre naš planet in kaj se bo z njim zgodilo, če se bo zgodilo tisto, kar znanstveniki že tako ali tako predvidevajo, da se bo zgodilo. Obrnjena evolucija, bi rekli.

Ne smemo prezreti niti filma Solaris (1972), presunljive ZF-drame, ki jo je režiral Andrej Tarkovski. Film temelji na istoimenskem romanu Stanisłava Lema iz leta 1961, v glavnih vlogah pa sta Donatas Banionis in Natalya Bondarchuk. Elektronsko glasbo je izvedel Eduard Artemyev in vsebuje skladbo J. S. Bacha kot glavno temo (koralni preludij za orgle BWV 639).

Profimedia
Planet opic (Planet of The Apes, 1968)

Profimedia
Solaris (1972)

Profimedia
Planet opic (Planet of The Apes, 1968)

Profimedia
Metropolis, 1927

Novejši znanstvenofantastični filmi

Če nekoliko preskočimo v novejši čas, pa so tukaj filmi Medzvezdje (Interstellar, 2014; režija Christopher Nolan), ki na kratko pove tole resnico: ​naš čas na Zemlji se bliža koncu in skupina raziskovalcev se poda na najpomembnejšo odpravo v zgodovini človeštva – potujejo onkraj naše galaksije, da bi ugotovili, ali ima človeštvo morda prihodnost nekje med zvezdami, torej živeti na drugem planetu. Potem poznamo film Ex_Machina (2015), ZF-triler, ki ga je napisal in režiral Alex Garland kot svoj režijski prvenec. Film, ki je bil narejen s proračunom 15 milijonov dolarjev, je zaslužil 36 milijonov dolarjev po vsem svetu in prejel pohvale kritikov za glavne vloge, scenarij, vizualne učinke in montažo. National Board of Review ga je prepoznal kot enega izmed desetih najboljših neodvisnih filmov, filmska akademija pa mu je podelila oskarja za najboljše vizualne učinke. ZF-posebnost je film Izvor (Inception, 2010; režija Christopher Nolan), ki pa na svoj posebni način stopa v razumevanje človekovega nezavednega. Dejansko je res, da se na nevroznanstveni bazi točno takšni poskusi delajo že vrsto let in je ta film samo vizualiziranje tega, kar se dogaja v laboratorijih za zaprtimi vrati. V tem filmu je odlična tudi glasba, ki jo je ustvaril Hans Zimmer, znano ime velikega platna zadnje dekade.

Profimedia
Medzvezdje (Interstellar, 2014)

Avatar – pravi ZF-spektakel

Za konec moramo omeniti še film Avatar (2009; režija James Cameron), saj se njegovo nadaljevanje obeta prav letos. Gre za ameriški epski ZF-spektakel, katerega dogajanje je postavljeno v sredino 22. stoletja, ko ljudje kolonizirajo Pandoro, bujno bivalno luno plinastega velikana v zvezdnem sistemu Alfa Kentavra, da bi izkopali dragoceni mineral unobtanij. Širitev rudarske kolonije ogroža nadaljnji obstoj lokalnega plemena Na'vi – humanoidne vrste, avtohtone na Pandori. Naslov filma se nanaša na gensko spremenjeno telo v Na'vi, ki deluje iz možganov oddaljenega človeka in se uporablja za interakcijo z domorodci Pandore. Dober dan, prihodnost, če bo še obstajala ob vsem tem, kar hudega delamo temu planetu.