Triki in nasveti
Med vožnjo se izogibajte branju, uporabi telefona in podobnim aktivnostim. Včasih pomaga, da zaprete oči. Drugim bolj koristi opazovanje okolice, saj so vizualne informacije skladnejše s tistim, kar zaznavajo strukture v notranjem ušesu.
Pogosto se pridruži tudi omotičnost oziroma vrtoglavica, slabost pa lahko včasih privede celo do bruhanja. Kaj je krivo za te razlike oziroma kaj so razlogi za slabost med vožnjo? Znanost še nima povsem jasnega odgovora, vendar se je izoblikovalo nekaj teorij, ki nam pomagajo razumeti ta fenomen.
Dražljaji zmedejo ravnotežni sistem
V skladu z najbolj uveljavljeno teorijo je za slabost med vožnjo kriv tako imenovani senzorični konflikt. Gre za interference med različnimi čutnimi zaznavami, na katere so lahko nekateri ljudje še posebno občutljivi. Slabost med vožnjo naj bi bila tesno povezana z našim ravnotežnim sistemom. Za ohranjanje ravnotežja ni odgovoren en sam organ, temveč gre za kompleksen preplet različnih organov oziroma procesov. Za ohranjanje ravnotežja je potrebna uskladitev vidnih oziroma čutnih zaznav, torej tistega, kar zaznavajo naše oči in druga čutila, ter struktur v notranjem ušesu, odgovornih za ravnotežje. Ravnotežni sistem na podlagi analize različnih informacij določi naše »koordinate«. Težave pa se pojavijo, če so si informacije, ki jih prejema, nasprotujoče. Tako se lahko pojavi občutek izgube ravnotežja, ki sproži slabost.
Na avtocesti manj težav
V skladu s to teorijo je torej za slabost med vožnjo kriv trk med različnimi zaznavami, ki si nasprotujejo. Naše oči in strukture v notranjem ušesu možganom sporočajo, da se premikamo, čeprav v resnici sedimo na mestu. Zmanjšanje intenzivnosti senzoričnih zaznav lahko ublaži slabost. Ljudje, ki so nagnjeni k slabosti med vožnjo, imajo praviloma precej manj težav, če se vozijo po avtocesti, kot če se vozijo po zelo vijugastem, nepredvidljivem cestišču, ki lahko povsem zmede ravnotežni sistem. V zvezi z opisano teorijo se je izoblikovala sorodna teorija, ki v središče postavlja nezmožnost prilagajanja položaja. Med vožnjo namreč večinoma težko vstanemo in se začnemo »premikati« skupaj z vozilom, razen če smo na primer na vlaku, s čimer bi pomagali svojemu ravnotežnemu sistemu.
Kako si pomagamo
Če spadate med osebe, ki jim je med vožnjo hitro slabo, se vsekakor izogibajte branju, uporabi telefona in podobnim aktivnostim. Včasih pomaga, da zaprete oči. Drugim koristi opazovanje okolice, saj so vizualne informacije skladnejše s tistim, kar zaznavajo strukture v notranjem ušesu. Pred vožnjo se izogibajte obilnejšim obrokom. Če boste potovali z avtomobilom, ga dobro prezračite. Priporočljivi so tudi redni postanki, če je to seveda mogoče. Pomagate si lahko tudi z zdravili za ublažitev slabosti med vožnjo, ki so praviloma namenjena zmanjšanju aktivnosti ravnotežnega sistema.
Ingver in dimenhidrinat
Ingver se je že večkrat izkazal kot učinkovito sredstvo za preprečevanje in lajšanje slabosti med vožnjo. Ingverjev pripravek vzamemo uro pred začetkom vožnje. Na voljo so tudi prehranska dopolnila z izvlečkom ingverja, nekatera od njih so primerna za mlajše otroke, za otroke, starejše od treh let, nosečnice in doječe matere. Če je treba poseči po močnejših sredstvih, imamo na voljo tudi zdravilo, ki vsebuje učinkovino dimenhidrinat, ki je na voljo brez recepta in preprečuje slabost, bruhanje in vrtoglavico, povezano s potovalno boleznijo. Namenjeno je starejšim od šest let, vzamemo pa ga pol ure pred začetkom vožnje. Ker povzroča zaspanost, omotico in zamegljen vid, se njegova uporaba svetuje le osebam, ki med vožnjo lahko spijo.
