Če verjamete ali ne, 99 odstotkov plina je brez vonja. A vemo, da lahko vetrovi tudi zelo zaudarjajo. Zakaj je tako? Če imate hude vetrove, ste verjetno pojedli kaj takega, kar jih povzroča. To ni nujno slabo, vetrovi so namreč normalen stranski produkt prebave in največkrat pomenijo, da ste v telo vnesli hranilno, z vlakninami bogato hrano rastlinskega izvora. Predstavljamo nekaj najpogostejših vzrokov neprijetnih vetrov.
Živila, bogata z žveplom
Med prebavo črevesne bakterije proizvajajo spojine, ki vsebujejo žveplo, kot je vodikov sulfid; in te ustvarjajo neprijeten vonj. Živila, ki jih pojemo, vplivajo na populacijo bakterij v debelem črevesu in tako na nastanek vetrov. Živila z visoko vsebnostjo žvepla lahko povzročijo, da vetrovi zaudarjajo po gnilih jajcih. Pogosto je kriva zelenjava iz skupine križnic, kot so brokoli, brstični ohrovt, cvetača in zelje. Druga živila, bogata z žveplom, so denimo česen, čebula, stročnice, sir čedar, suho sadje, oreščki, pivo in vino. Celo živalske beljakovine, kot so jajca, meso in ribe – vse z visoko vsebnostjo žvepla, so lahko problematične.
Rafinoza
Fižol je bogat vir beljakovin, antioksidantov, vitaminov in mineralov. Je pa tudi izjemno težko prebavljiv. Vsebuje oligosaharide iz družine rafinoze, skupino sladkorjev, ki so vsaj delno odgovorni za napihnjenost in pline, ki se lahko pojavijo po obroku iz fižola, prav tako iz leče, drugih stročnic in križnic. Človeški gastrointestinalni trakt nima pomembnega encima, ki je potreben za razgradnjo in prebavo teh sladkorjev.
Sladkorni alkoholi
Pazite na sladkorne alkohole, kot sta sorbitol in ksilitol, ki ju vsebujejo na primer dietne pijače, sladkarije »brez sladkorja« in nekateri žvečilni gumiji. Teh sladil telo ne more v celoti absorbirati, zato potujejo v debelo črevo, kjer lahko prispevajo k tvorbi plinov groznega vonja. Še namig: vodenje dnevnika hrane vam lahko pomaga ugotoviti, ali smrdljive vetrove povzročajo sladkorni alkoholi.