Zbiranje deževnice za zalivanje vrta sicer ni nič novega, a pogosto pozabimo, da bi tako lahko prihranili kakšen evro, vrtninam pa privoščili številne koristi. Gre za več kot odlično alternativo vodi iz vodovoda, saj je deževnica precej bolj mehka in jo lahko brez slabe vesti koristimo tudi v sušnih obdobjih, ko je lahko uporaba pitne vode omejena. Z uporabo deževnice skrbimo tudi za okolje, saj tako zmanjšamo onesnaževanje pitne vode.
Deževnica ni onesnažena
Že res, da smo pred leti svarili, da deževnica ni najprimernejša za zalivanje zaradi vsebnosti težkih kovin in izpuhov. A danes v večini države zaradi stroge zakonodaje nimamo več teh težav. Deževnica je v primerjavi z vodovodno pitno vodo veliko mehkejša, njena kakovost pa je neprimerljiva s preostalimi pri zalivanju rastlin in vrtnin. Zajeta deževnica ne vsebuje soli in onesnaženih elementov, ki so povezani z zemeljsko in površinsko vodo. V urbanih območjih je naravna kisla sestava deževnice dobra za tla, ki lahko zaradi apna in cementa postanejo alkalna. Prednost deževnice je tudi primerna temperatura, saj rastlin ne šokira z mrazom, obenem ne vsebuje klora in drugih kemikalij, ki jih po navadi najdemo v pitni vodi.
Zbiramo jo na različne načine
Deževnico lahko brez težav vsestransko uporabljamo. Izboljšala bo stanje na vrtu, predstavlja tudi zdrav habitat za ptice, metulje, čebele in druge prostoživeče živali, ki so koristne za rast na vrtu. S filtriranjem in čiščenjem pomaga okolju, saj se z njeno uporabo zmanjšuje odtakanje v lokalne plovne poti. Nadzira erozijo, ker pa ne vsebuje kemikalij in raztopljenih mineralov iz tal, je primerna za namakanje. Njen pH je blizu nevtralnosti, kar je zelo koristno za rastline in ribnike. Deževnico lahko zbiramo na različne načine. Najpogosteje jo zbiramo v lesenih odsluženih vinskih sodih, nekateri se odločijo za cisterne, spet tretji za zbiralne bazene in tisti, nekoliko naprednejši, za terase in funkcionalne sisteme za preusmerjanje vode. Izbira je prepuščena vsakemu posamezniku in je odvisna predvsem od proračuna.
