Gomolj, katerega domovina je Azija, je prišel na police naših trgovin šele pred leti in takrat smo tudi pri nas lahko začeli uživati v njegovih blagodejnih in predvsem zdravilnih učinkih ter v neštetih kombinacijah uporabe. Ingver pa ni samo korenina, ampak je lahko tudi okrasna lončnica z lepim cvetom, ki nam bo popestrila notranje prostore, saj spada v skupino nezahtevnih sobnih rastlin. Pravi ingver ter njegova sorodnika kurkumo in kardamom srečamo tudi v cvetličarnah in vrtnarijah kot okrasne rastline.
Iz stanovanja na prosto
Za gojenje ingverja potrebujemo večji plastični lonec, ki ga postavimo na balkon ali teraso, lahko pa tudi v visoko gredo. Ingver nima korenine, da bi jo posadili globoko v zemljo, ampak ima rizom, ki ga damo na vrh lonca in zasujemo samo s plastjo zemlje v višini dveh centimetrov tako, da ga nekaj gleda tudi ven. Lonec je treba postaviti na svetlo mesto v marcu, saj je takrat dovolj dnevne svetlobe. Že v aprilu ga lahko postavimo ven, na teraso ali balkon, vendar moramo spremljati dnevne in nočne temperature. Temperatura ne sme pasti pod 10 stopinj Celzija. Rastlina bo ob rednem zalivanju začela poganjati liste in bo zelo hitro rasla. Morda se bo pokazalo cvetje, ki je zelo lepe marelične barve.
Lotimo se sajenja
Ko se odločimo, da bomo posadili ingver, najprej potrebujemo koreniko oziroma v našem primeru rizom. Če ga nabavimo v ekološki trgovini, lahko predvidevamo, da njegova skorja ni obdelana s kemičnimi sredstvi, kot so denimo zaviralci rasti, v primeru nakupa v običajni trgovini pa je zaželeno, da ga čez noč namočimo v vodi. Tako speremo kemična sredstva za obdelavo korenine proti kaljenju. Rizom, ki ga nameravamo saditi, mora imeti trdno skorjo, ki ne sme biti mehansko poškodovana ali kazati znakov plesni. Za dobro kaljivost ga je smiselno namočiti čez noč v blag kamilični čaj. Učinki kamiličnega čaja so v tem, da razkuži rizom morebitnih glivnih spor in da korenino hidrira.
Gnojenje in razmnoževanje rastline
V času intenzivne rasti ni treba rahljati vrhnje plasti zemlje, vendar je zaželeno dodajanje komposta. Priporočljivo je, da vrhnjo plast zastremo z drobnimi lesnimi sekanci, ki bodo zadrževali potrebno vlago. V jesenskih mesecih se bodo listi začeli sušiti, kar je znak, da je korenina zrela za izkop. V vmesnem obdobju lahko od glavne korenike odtrgamo stranske poganjke in jih posadimo v lončke ter tako sami razmnožujemo rastline. Tudi ingverjevo korenino – če imamo res veliko – oziroma rizom lahko še pred sajenjem razrežemo na manjše dele, rane pa posujemo z mletim cimetom, da jih razkuži in posuši.
Zalivanje z deževnico
Za ingver je značilno, da potrebuje veliko vode in zalivanja. Vseeno moramo paziti, da vode ni preveč, saj lahko korenina zgnije. Ta preizkus opravimo s prstom, ki ga potisnemo v zemljo, in če imamo občutek, da je zemlja mokra, ima vonj po plesni, pomeni, da smo preveč zalivali, in je treba rastlino presaditi. V primeru suhosti zemlje zalijemo večkrat po malem. Rastlina nam bo zelo hvaležna, če bomo za zalivanje uporabljali deževnico oziroma postano vodo, segreto na zunanjo temperaturo.
