Čeprav v hramu v okrožju Kasaragod na severu indijske države Kerala Babija živi že več kot 70 let, nihče ni popolnoma prepričan, kdaj natančno se je tam pojavil. Svečeniki so se nanj navadili kot na del pokrajine. Babija se v glavnem namaka v jezeru v bližini hrama. Je miren in ne napada svečenikov ali obiskovalcev, in kar je najbolj nenavadno, ne lovi si hrane.
Ker ta močvirski krokodil pripada redu plazilcev mesojedcev, ki jedo ribe, druge manjše plazilce in majhne sesalce, je njegovo vedenje, preprosto povedano, zelo nenavadno.
Babija je od nekdaj namreč vegetarijanec. Zato ne napada niti rib, s katerimi si deli jezero. Navajen je, da od svečenikov dvakrat na dan dobi obrok, v glavnem kuhan riž, kar je povsem dovolj, da poteši svojo lakoto. Morda je to tudi razlog, da jih nikoli ni napadel.
Nekajkrat se je zgodilo, da je prilezel v hram, vendar tudi takrat ni pokazal zlobnih namenov, temveč se je zdelo, kot bi se izgubil. Svečeniki so mu pomagali, da se je vrnil v jezero, kjer je naprej mirno preživljal dneve. Zaradi njegove nepričakovane krotkosti ga mnogi štejejo za sveto žival. Strokovnjaki pa ne verjamejo, da so mu dovolj le riževi obroki, zato menijo, da gotovo lovi tudi ribe.
Po izročilu so bili veliki plazilci vedno čuvaji hramov. Leta 1945 je britanski vojak ubil krokodila, ki je živel v jezeru, kmalu zatem pa je podlegel ugrizu kače. Verjamejo, da se je kačje božanstvo Ananta vojaku tako maščevalo zaradi storjenega zločina. Ubitega čuvaja je kmalu zamenjal nov krokodil in pričakujejo, da se bo zgodilo enako, ko bo Babija nekoč zapustil ta svet.
