Bil je sončen dan, brez enega samega oblačka na nebu, ko je 29. aprila 1968 letalo DC-3 s triindvajsetimi potniki poletelo iz Kankakeeja v ameriški zvezni državi Illinois proti Dallasu v Teksas. Med potniki sta bila tudi Jerrold Potter, vitalni 53-letni zavarovalniški zastopnik in njegova žena Carrie.
Ko je letalo že letelo preko gozdnatega področja v Mossouriju, je gospod Potter vstal in dejal ženi: "Čez nekaj trenutkov se vrnem," in se odpravil proti toaleti. Nikoli več se nista videla.
"Imamo problem! Pogrešamo potnika."
Nekaj trenutkov po njegovem odhodu se je letalo rahlo zatreslo. Ker so vsi menili, da gre le za manjšo turbulenco, temu niso posvečali veliko pozornosti. Čez približno dvajset minut pa je gospa Potter postala zaskrbljena. Moža namreč še vedno ni bilo nazaj. "Ali lahko preverite, kaj je zadržalo mojega moža," je prosila stevardeso. Ta se je odpravila proti zadnjemu delu letala.
Skorajda v istem trenutku pa so se v pilotski kabini prižgale luči, ki so kazale, da naj bi bila zadnja vrata odprta. Pilot je zato kopilotu naročil, naj gre in preveri, kaj se je zgodilo. Ko je kopilot prišel do toaletnega prostora, je opazil, da je tam že stevardesa, ki je imela nenavaden izraz na obrazu. "Zdi se mi, da imamo problem. Pogrešamo enega od potnikov," je dejala. Njena izjava je seveda sprožila razburjenje med posadko. Kopilot je zato natančneje pogledal zadnja izhodna vrata in ugotovil, da so rahlo odškrnjena. Vendar ker to v letalu ni povzročilo padca pritiska, druge škode ni bilo. Na tleh je bila varnostna verižica.
Problem odprtih vrat
Ko je kopilot o vsem poročal pilotu, je ta menil, da je Jerrold Potter najverjetneje v trenutku, ko je letalo stresla turbulenca šel mimo vrat, pri tem pa ga je tresljal spodnesel, tako da je udaril v vrata in padel iz letala. Vendar pa so kasneje ugotovili, da bi se vrata dovolj odprla samo, če bi bila kljuka na njih obrnjena za 180 stopinj, kar pa se ni zgodilo. Poleg tega je izhodna vrata med letom zelo težko, če ne celo nemogoče odpreti in za kaj takega bi bila potrebna zelo velika sila, turbulenca pa po mnenju pilota ni bila tako močna.
Trupla nikoli niso našli - samomor?
Da bi vse skupaj bilo še bolj skrivnostno, nihče ni slišal nobenega udarca ali krika, kar bi bilo zelo verjetno, če bi prišlo do scenarija, kakršnega je imel v mislih pilot. V naslednjih tednih so reševalne in iskalne ekipe preiskale na desetine kvadratnih kilometrov področja, kamor bi utegnil pasti Jerrod Potter, vendar brez uspeha.
Nekateri so omenjali možnost, da je gospod Potter storil samomor, vendar je to njegova žena imela za nesmisel. "Bil je srečen in stabilen človek. In potovala sva na srečanje dobrodelnega kluba, katerega spoštovan član je bil, poleg tega pa se je srečanja zelo veselil," je povedal Carrie Potter.
Junija so Jerrolda Potterja oblasti razglasile za mrtvega in 8. julija je njegova vdova priredila spominsko slovesnost. Carrie je letalsko družbo tudi tožila za odškodnino in sicer 800.000 dolarjev, kar je bila takrat visoka vsota. Prisodili so ji le desetino zahtevanega, ki jo je večinoma porabila za plačilo odvetnikov.
Carrie Potter je umrla leta 1991, ne da bi kdaj izvedela, kaj naj bi se zgodilo njenemu možu, skrivnost njegovega izginotja pa ostaja nepojasnjena do danes.
