Vse stvari so med seboj povezane, pravi holizem, eno od filozofskih načel; tudi takšne, kjer povezanosti na prvi pogled ne opazimo. In nekatere povezave so zares zanimive.
Več kot je Cageovih filmov, več ljudi se utopi v bazenih
Tako podatki na primer kažejo, da je v ZDA med letoma 1999 in 2009 število utopitev pri padcih v bazen raslo in upadalo v enakem ritmu kot število filmov z Nicholasom Cageom, ki so v teh letih izhajali. Število filmov z Nicholasem Cageom kaže še eno nenavadno povezavo - in sicer z jakostjo sončnega obsevanja v ameriški zvezni državi New Jersey: več kot je izšlo njegovih filmov, bolj močno je bilo sonce. Ko je število fimov upadlo, je istočasno ali pa malo kasneje upadla tudi jakost sončnega obsevanja. In to od vse od leta 1981 do 2009!
Ali manjša poraba margarine zmanjša tudi število ločitev?
Podobno zanimiva je povezava med številom samomorov z obešanjem in naraščanja sredstev, ki so jih ZDA porabile za raziskave v znanosti, vesolju in novih tehnologijah - prav tako v obdobju od 1999 do 2009. Nenavadno, tudi število ločitev v ameriški državi Maine je med letoma 2000 in 2009 upadalo skoraj sočasno s porabo margarine v ZDA.
Vse te podatke in še več podobnih nenavadnih povezav je možno videti na spletni strani (povezavo najdete TUKAJ), ki jo je ustvaril vojaški obveščevalec in diplomant Harvarda Tyler Vigen, ki jih je objavil tudi v knjigi "Lažna naključja" ("Spurious Correlations"). Kot vojaški obveščevalec je namreč lahko prišel do možice podatkov, ki jih objavljajo različne institucije in odkrival povezave.
Statistika: Eni jedo meso, drugi kislo zelje, vsi pa (v poprečju) segedinar
Statistika je pač neizprosna. Vendar, kako si lahko razložimo te nenavadne povezanosti? Ali res obstajajo? Podatki res kažejo veliko ujemanje, kar je razvidno tudi iz grafov, ki to ujemanje lepo pokažejo. Kot pa vemo, je rezultate statistike moč razlagati na različne načine, če smo le malce spretni. Znana je razlaga, ki pravi: "eni jedo kislo zelje, drugi meso, v poprečju pa vsi segedinar".
Naključna ujemanja podatkov so velikokrat tudi osnova za raznorazne teorije zarot, ki iz njih potem ustvarjajo napačne sklepe, ki jih po prepričanju podpornikov teh teorij "podpira statistika", vendar jih v resnici ne. Pri razlagi statističnih podatkov je namreč treba biti zelo pazljiv.
V zgoraj opisanih primerih gre seveda predvsem za eno stvar. Vsi podatki so časovno zelo omejeni. Zajemajo relativno kratka časovna obdobja, nekaj let, v katerih se višanje in upadanje vrednosti enih podatkov pač ujema z višanjem in upadanjem vrednosti drugih, v vseh drugih obdobjih pa se ne. Če bi podatke zajemali več desetletij, bi videli, da je šlo samo za naključje.
Ali pač? ...
