Kot znova in znova ponavljam, vrt pozimi sploh ni nujno dolgočasen in pust. In nobene potrebe ni, da ponuja vtis zanemarjene in na pol žive ali celo mrtve goščave. Zimzelene trajnice in tiste, ki so se sicer posušile, a ohranile svojo nekoliko spremenjeno lepoto, bodo poskrbele, da bomo lahko prosti čas tudi pozimi izkoristili za počitek duha in estetski užitek na vrtu. Seveda ne samo ob lepih sončnih dnevih, tudi v večini drugih dni nam lahko pogled na vrt in vrtne rastline ponudi trenutek sprostitve.
Kdor na vrtu pri delu uživa in ceni njegovo lepoto in urejenost, tako in tako sproti vse leto odstranjuje plevele in vse nelepe odmrle dele rastlin. Takšen vrtnar, pameten lenuh torej, izkoristi vsako priložnost skozi vse leto, da spremlja tako razvoj posameznih rastlin kot tudi vrta v celoti. Morda si celo zapisuje določena pomembna opažanja in si dela fotoarhiv svojega vrta. Ko se delo na vrtu umiri in ko je čas zimskega počitka rastlin in zemlje, se bo vrtnarski užitkar lotil razmišljanja, tuhtanja in načrtovanja. Čeprav nima v planu velikih sprememb na vrtu.
Analiza dosedanjega dela in njegovih rezultatov pri posameznih rastlinah
Če smo med tistimi redkimi srečneži, ki smo čisto z vsem na svojem vrtu popolnoma zadovoljni, bo naša analiza hitro končana. Če pa smo na posameznih točkah zaznali potrebo po spremembah ali izboljšavah, bomo imeli malo več dela. Če je tega le zelo malo, bomo analizo naredili kar v mislih. Če je tega malo več, pa nam bo prav prišla beležka, kamor bomo vpisali ali morda vrisali (če tega nismo počeli sproti že čez leto) posamezne dele vrta ali posamezne rastline, ki so predmet analize. Najprej bomo zabeležili probleme in potem poiskali rešitve.
Preverimo nekaj primerov za pokušino:
Problemi:
1. Azaleje in rododendroni so slabo cveteli in njihovi listi so bledikavi.
2. Sivke so porjavele in umrle.
3. Kresnice je sonce hitro po začetku cvetenja požgalo. Porjaveli so tako listi kot tudi cvetje, a so preživele.
4. Etažne primule so v vlažni pomladi bujno odgnale. Potem pa kar zakrnele in le zelo malo cvetele.
5. Novozelandski šaši, posajeni pred dvema letoma, letos spomladi niso več odgnali.
6. Meta se je divje razrasla v zeliščnem vrtu.
Kaj bi lahko bilo razlog?
1. Smo poskrbeli za kislo prst in dovolj organskega gnojila? Zelo verjetno imajo rododendroni preveč alkalna tla in premalo hranil. Morda smo jim ob sajenju dodali samo šoto, ki je doslej že sprhnela. Morda nismo bili pozorni na odcednost tal in rastejo v preveč težki zemlji?
2. Smo posadili sivke na polno sonce in v zelo odcedno prst, raje peščeno kot glinasto? Menda jih nismo gnojili z dušičnimi mineralnimi gnojili ali celo z tekočimi gnojili za balkonske rože? Ali so bile že kot sadike morda močno pognojene in zato pomehkužene?
3. Smo poskrbeli za senčno ali polsenčno rastišče za kresnice? Zlasti če so rasle na soncu, smo stalno skrbeli za dovolj vlage v tleh?
4. So etažne primule imele zelo vlažno in humusno rastišče?
5. So novozelandski šaši rasli v zelo odcednih tleh? Morda je bila zadnja zima zelo vlažna in jih je kljub temu pobrala?
6. Smo upoštevali dejstvo, da se vse mete po vrsti razraščajo s podzemnimi pritlikami in jih zato nikoli ne sadimo med druge trajnice? Potrebujejo namreč poseben prostor zase.
Med zimzelenimi trajnicami imajo gotovo posebno mesto nekateri telohi, ki imajo tudi atraktivno listje, in ne samo cvetje, ter seveda različne praproti.
Načrt izboljšav in popravkov
Kaj lahko naredimo?
1. Rododendronom bomo dodali veliko organskega gnojila (komposta ali kompostu podobnega) in veliko šote kar na korenine. Zemlje ne smemo prekopavati in rahljati, ker imajo te rastline zelo plitev koreninski sistem. Če seveda rastejo v odcednih tleh. Če rastejo v pretežkih tleh, ne bo druge rešitve, kot da jih preselimo na drugo lokacijo.
2. Odmrle sivke odstranimo in zamenjamo z novimi sadikami, ki so bile že kot sadike vzgojene asketsko. Seveda le, če je na dani lokaciji mnogo sonca in je zemlja zanje primerna, dovolj odcedna in pognojena z organskimi gnojili. Če je tam zemlja težka, jo temeljito izboljšamo z apnenim peskom, ali poiščemo za sivke drugo lokacijo.
3. V hladnejših delih Slovenije kresnice lahko dobro uspevajo tudi na soncu, če jih bomo v suši bogato zalivali. Če jih posadimo v senco ali polsenco, bomo z zalivanjem imeli manj dela.
4. Etažne primule so v osnovi močvirske rastline, ki potrebujejo zelo veliko vode, a tudi sonca. Če na dani lokaciji ne moremo poskrbeti zanje tako, jih bo treba preseliti.
5. Pri novozelandskih šaših poskrbimo za odcedna tla. Če pa so zaradi dolgega deževja umrli tudi na odcednih tleh, jih bo pač treba vedno znova saditi, saj niso najbolje prilagojeni našemu podnebju.
6. Za meto poiščimo prostor nekje ob robu zeliščne gredice ali ji določimo samostojen prostor, kjer ne bo ogrožala drugih. Ali pa se bomo morali zelo potruditi in stalno nadzorovati njen koreninski sistem, da se ne bo nenadzorovano širila.
Analiza vrta kot celote in načrt izboljšav
Največ težav bo morda zaznal tisti, ki se zasajanja svojega vrta ni lotil premišljeno in sistematično, ampak je zasajal po trenutnem navdihu in ob tem ni imel veliko izkušenj. Kdor z vrtom ni zadovoljen, bo najprej poiskal točke, ki ga motijo, in potem iskal rešitve.
Velik vodni motiv z visokim obrežnim rastjem, deloma zimzelenim, deloma posušeno-barvitim.
Poglejmo si še nekaj primerov
Zaznani problemi:
a. Košnja trate je težavna in zamudna, ker so posamezne grmovnice in trajnice, ali celo večina, posajene v trato.
b. Bivalni kotiček ni zavarovan pred pogledi mimoidočih.
c. Trata in zimzelene grmovnice so lep zeleni okvir, a vrt je monoton, ker se v njem nič ne spreminja.
Cilji in možne rešitve:
a. Grmovnice in trajnice bo treba razporediti v strnjene kulise in grede ob robu strnjene trate in tako poenostaviti vzdrževanje ter dati vrtu bolj urejen in estetsko izboljšan videz.
b. Bivalni kotiček bo treba vizualno ločiti od mimo vodečih komunikacij. Če je prostora dovolj, lahko oblikujemo višjo in širšo grmovnato kuliso in pred njo morda ozko vzdolžno in barvito gredo trajnic. Če je prostora bolj malo, lahko za kuliso uporabimo vsaj košate in visoke trajnice, morda s poudarkom na travah.
c. Urejeni trati in grmovnicam lahko dodamo barve v različnih letnih časih z gredicami trajnic. Pri tem upoštevamo tudi vrednost manj barvitih, kot so trave, praproti in listnate trajnice, ki prispevajo svoj delež k razgibanosti in barvitosti tudi s svojimi oblikami in barvami listja in suhimi odmrlimi deli ter ne samo z barvitim cvetjem. Razporedimo jih tako, da bodo višje »nekam naslonjene« ali bodo nečemu služile za ozadje. Za srednje visoke in nizke bo laže najti primerne lokacije.
Pozimi bomo torej izkoristili čas za iskanje novih informacij o vrtovih in vrtnih rastlinah, zemlji in čim bolj do narave prijaznem vrtnarjenju. Pri tem je splet lahko pomemben vir informacij. A tam pridobljene morajo obvezno na sito in rešeto, zlasti če viri nimajo znanih in zanesljivih avtorjev. Poiščimo tudi dobre revije in knjige, ki prinašajo informacije iz teorije in prakse. Veliko jih je in pomagale nam bodo razumeti probleme, s katerimi se srečujemo, in poiskati rešitve zanje. Hkrati uživajmo v zimskih slikah naših vrtov.
