Visoko na severu našega planeta, v Beringovem morju, ki ločuje azijsko celino od ameriške, ležita dva otoka, ki ju imenujejo Diomedova otoka. Prvi so se na njiju pored okoli 3.000 leti naselili Yupiki, eno od eskimskih ljudstev, šele sredi 17. stoletja pa so ju odkrili Evropejci. Ime jima je dal danski morjeplovec Vitus Bering, po katerem morje nosi tudi ime, in sicer po svetniku Diomedu.
Otoka si je nekoč lastila carska Rusija, ki je zasedla tudi večji del bližnje Aljaske. Ko pa so ZDA leta 1867 od nje Aljasko odkupile, je večji otok ostal v ruski lasti, manjši pa je pripadel ZDA.
NEKOČ STA BILA "LEDENA ZAVESA"
V času hladne vojne sta otoka postala znana kot "ledena zavesa", ki je ločila eno velesilo od druge. In na obeh otokih sta velesili imeli vojaški postojanki. V zimskem času, ko je morje zaledenelo, je bila to edina točka na Zemlji, kjer si lahko prišel peš iz takratne Sovjetske zveze v ZDA. Seveda je bilo to takrat nekaj nezamisljivega. Pa vendar je ameriška plavalka Lynne Cox leta 1987 preplavala 3,8 kilometrsko razdaljo med otokoma, kar sta pozdravila tako takratni ameriški predsednik Ronald Reagan kot sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.
Danes je na Velikem Diomedu samo ruska vojaška postojanka, saj so v času hladne vojne prebivalce preselili na celino. Na ameriškem Malem Diomedu pa je ostalo majhno naselje Ignaluk, z okoli 170 prebivalci, od katerih je velika večina staroselcev. In seveda vojaška baza. Na otoku samo enkrat letno pristane ladja, ki tja pripelje živež in druge potrebščine, čeprav otok nima pristnišča. Sicer pa lahko na otoku pristanejo samo helikopterji in majhna plovila.
NA DVEH STRANEH DRŽAVNE IN DATUMSKE MEJE
Med otokoma pa ne poteka samo državna meja, pač pa tudi datumska in otoka uradno pripadata časovnima pasovoma, ki sta 21 ur narazen. Ko se na Zemlji uradno začne nov dan, vanj med prvimi vstopi Veliki Diomed, 21 ur še kasneje pa še Mali. Tako lahko rečemo, da prebivalci Malega Diomeda lahko vidijo v prihodnost.
