Že danes je življenje zaradi razvoja tehnologije precej različno od tistega pred dvajsetimi leti, v začetku tega stoletja, kako različno je šele od tistega pred sto in več leti.
Tehnologija se je seveda razvijala ves čas človekove civilizacije, vendar hitrosti tehnološkega razvoja in razširjenosti tehnologije, kakršni smo priča v zadnjih sto letih - posebej pa od konca druge svetovne vojne - v zgodovini ni para.
Ne glede na to, ali so se napovedi iz preteklosti uresničile ali ne, pa preteklim generacijam dolgujemo že za njihov pogum in domišljio, ki sta preizkušala skrajnosti takrat možnega. Navsezadnje je predstava prihodnosti prvi korak pri njenem ustvarjanju. In tako je še danes.
Predstavljamo vam nekaj futurističnih vizij iz konca 19. in sredine 20. stoletja. Nekatere od njih se zdijo morda smešne, treba pa je vedeti, da so ljudje takrat upodabljali prihodnost s predmeti in modo, ki so jih sami poznali. Nekaj od predstavljenih idej je še danes znanstvena fantastike, druge pa se zdijo precej znane.
Nebo nad Parizom
Tako si je leta 1882 francoski ilustrator Albert Robida predstavljal "Odhod iz opere leta 2000", kot je naslovil svojo sliko. Ta prikazuje ducate letečih strojev - od zasebnih, taksijev, do avtobusov - ki prevažajo potnike nad strehami v Parizu. Vedeti je treba, da je takrat avtomobil bil še v povojih, do prvega poleta z letalom z motorjem pa je manjkalo še 22 let.
Danes vemo, da je leteči avtomobil mogoč, vendar je do njegove množičnejše uporabe verjetno še vsaj nekaj deset let daleč. Moda nazgornji sliki je seveda iz 19. stoletja, leteči policisti pa imajo meče.
Leteči poštar
Potencial, ki ga je prinašal razvoj letenja, je bil ena osrednjih točk futuristov s preloma iz 19. v 20. stoletje. Aviacija je resnično spremenila življenje, vendar malce drugače, kot so si ga predstavljali takrat.
Leteči poštarji tako verjetno nikoli ne bodo postali resničnost, se pa ob tej sliki porodi misel na dostavo pošte z droni, ki to že postaja.
Električni čistilec tal
Avtor slike iz leta 1899 je napravo poimenoval "električni drgalnik" in je pravilno napovedal razvoj domačih aparatov, ki olajšajo čiščenje. Sesalnik, recimo, je bil le dve leti stran od nastanka.
Električni robot, ki danes sesa prah v milijonih gospodinjstev pa je verjetno bil izven domišljije ljudi iz konca 19. stoletja.
Učenje s pomočjo stroja
Na sliki iz leta 1901 si je avtor učenje leta 2000 predstavljal kot nekaj zelo lahkega. Učitelj samo vstavlja knjige v stroj, ki ga mora poganjati učenec (morda za kazen), stroj pa te knjige zmelje in znanje, ki je v njih, se preko žic in naglavnih aparatov prenese v možgane učencev.
Če pomislimo, da "stroj", v katerem je zbrano znanje iz vsega sveta, že imamo (internet), je pretakanje tega znanja v glave učečih se še vedno zelo daleč. Eno od vprašanj, ki se porodi ob zgornji sliki pa je, zakaj bi, če bi bilo takšno pretakanje znanja mogoče, sploh še potrebovali učitelje.
Strah pred globalnim zamrzovanjem
Eno od vprašanj, ki so si jih zastavljali znanstveniki v začetku 20. stoletja je bilo tudi, ali človek s svojo dejavnostjo vpliva na podnebje. Danes vemo, da je temu tako in vrstijo se opozorila, da je treba najti načine, da ta vpliv zmanjšamo na minimum, preden bo prepozno. In časa imamo, tako znanstveniki, izredno malo.
Danes vemo tudi, da se zaradi naših aktivnosti, predvsem uporabe fosilnih goriv, podnebje segreva. Leta 1919, ko je nastala gornja slika, pa so znanstveniki mislili, da bo Zemlji grozila velika ohladitev, ki naj bi jo povzročilo prekomerno izkoriščanje radija, radioaktivnega elementa, ki so ga odkrili nekaj let pred tem. Menili so namreč, da radij povzroča toploto v notranjosti Zemlje, kar je sicer res, in da bo prekomerno izkopavanje tega elementa Zemljo potisnilo v ledeno dobo. Si je pa avtor predstavljal, da bomo ljudje radij uporabljali za ogrevanje, namesto premoga, torej, da bodo hiše opremljene z majhnimi jedrskimi reaktorji, ki bodo ogrevali bodisi vso hišo ali posamezne prostore. Danes ta ideja ne bi bila sprejeta z veseljem.
Nadzorovanje vremena
Ta dramatična slika iz leta 1954 prikazuje, kako bo človeštvo v prihodnosti nadzorovalo vreme in "preklapljalo" iz dežja v sonce in razbijalo nevihtne oblake, iz katerih bi lahko nastal tornado. V tistih letih se je zdelo, da je to zaradi hitrega razvoja tehnologije samo vprašanje časa.
Danes vemo, da je do nadzora vremena še zelo dolga pot, čeprav že zdaj obstajajo načini, da lokalno lahko v manjši meri vplivamo na vremensko dogajanje -recimo razbijanje oblakov in protitočni sistemi.
