Danes meto tekom toplega dela leta po navadi uporabljamo za krašenje krožnikov s sladicami, pogosto se znajde tudi v osvežilnih pijačah in koktajlih. A nekoč je bila uporaba te začimbnice rezervirana zgolj za pripravo čajev in zdravilnih pripravkov. Na svetu poznamo več kot 25 vrst mete, a lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da je najbolj poznana in razširjena poprova meta. Druge bolj znane vrste so denimo limonska, navadna in plazeča meta, slednjo predvsem starejše generacije poznajo kot polaj. Ima številne pozitivne učinke na zdravje in počutje, in nekoč so jo uporabljali za skoraj vse zdravstvene tegobe.
Drobni vijoličasti cvetovi
Polaj prepoznamo po precej bolj drobnih listkih, kot smo jih vajeni pri poprovi meti, ki se gosto razrašča po vrtu in že ob mimobežnem dotiku precej lepo zadiši. Junija po navadi zacveti z drobnimi vijoličastimi cvetovi, iz katerih se nato razvijejo semena, ta pa raznosi veter, zaradi česar se polaj precej hitro razsadi po celem vrtu, če leto ni prevroče. Rastlino so v zdravilne namene uporabljali že stari Grki in Rimljani, tudi germanska plemena so cenila njene zdravilne moči. V srednjem veku so si s polajem pomagali zoper bolhe in nadležen mrčes, prav tako so z njim dišavili perilo. O njem je pisala tudi sveta Hildegarda iz Bingna, ki je med drugim zapisala, da polaj nosi v sebi moč 15 zelišč, zato ne sme manjkati na prav nobenem vrtu.
Vsestranska uporabnost
Danes zdravilci in zeliščarji plazečo meto oziroma polaj priporočajo pri želodčnih bolečinah in različnih prebavnih motnjah. Učinkovine v polaju blažijo krče in odpravljajo napihnjenost. Tako kot meta nasploh se polaj priporoča pri razdraženosti, saj hitro pripomore k pomiritvi in premagovanju stresa. Pomaga tudi pri težavah z nespečnostjo. Pozimi ga dodajamo k čajnim mešanicam za zdravljenje kašlja in prehladnih obolenj. Zunanje pa se uporablja pri bolečinah v mišicah in pospeševanju celjenja ran ter kot pomoč pri težavah z nerednimi in bolečimi menstruacijami.
