Prestavil ga je za 2,29 metra, si olajšal pot in povečal ozemlje Belgije v škodo Francije. Dogodek bi bržkone ostal neopažen, če se ne bi ob meji sprehajal lokalni ljubitelj zgodovine, ki je opazil spremembe in o njih obvestil oblasti.
Na obeh straneh meje so dejanje, ki bi lahko v preteklosti povzročilo mednarodni incident, sprejeli kot zabavno popestritev. »Vesel sem, Belgijo je naredil večjo, Francijo manjšo, vendar to ni dobra ideja,« je v smehu dejal lokalnim medijem župan belgijskega mesteca Erquelinnes David Lavaux in dodal, da se bodo najverjetneje uspeli izogniti vojaškemu spopadu.
620 kilometrov dolga meja med Francijo in Belgijo je bila formalno določena z mirovnim sporazumom v Kortrijku leta 1820, pet let po Napoleonovem porazu pri Waterlooju. Mejnik, ki ga je prestavil kmet, pa so postavili leta 1819. Zdaj bodo kmeta prosili, če ga premakne nazaj na začrtano mejo, v skrajnem primeru je predvidena tudi kazenska ovadba.
