Govorimo o čudovitem okrasnem grmičku, ki ga tako kot ribez, maline in drugo jagodičevje lahko posadimo v sadovnjaku ali zelenjavnem vrtu. Praviloma boste lahko še isto leto, ko ga boste posadili, z njega pobirali plodove, ki so zelo okusni. Pozitivne učinke za zdravje pa lahko ohranimo tudi s predelavo sadežev. Grmiček bi lahko umestili tudi med okrasne grmovnice, saj se skozi letne čase nenehno spreminja. Spomladi očara s snežno belimi cvetovi, poleti razveseljuje s črnimi plodovi, jeseni pa listi presenetijo z lepimi rdečkastimi barvami.
Kako ravnamo s sadikami
Aronija prihaja iz Severne Amerike, kjer se tudi avtohtono razrašča. Poznala in uporabljala so jo predvsem stara indijanska plemena. Uporabljali so jo zlasti za zdravljenje različnih težav, prav tako so uporabljali njene liste. Sadike aronije najdemo v bolje založenih sadjarskih centrih. Mlade sadike po navadi za začetek sadimo v večje posode, šele nato, ko se začnejo močno razraščati, jih preselimo na vrt, a nič ne bo narobe, če jih boste oblikovali z rezjo. Rastlina ni zahtevna in bo uspevala v vseh vrstah tal. Če boste aronijo sadili v sadovnjak in v vrste, je pomembno, da jo zasadite v medvrstni razdalji treh metrov in v razmiku 1,5 metra med rastlinami. V začetku je priporočljiva močna rez, tako boste spodbudili močno odganjanje prikoreninskih poganjkov, kasneje pa uspešnejšo rast in večji pridelek.
Kako je s plodovi
Aronija je avgusta začela zoreti in tako bo vse do sredine septembra. Strokovnjaki priporočajo, da plodovi na grmu ostanejo čim dlje, saj se tako izboljšata okus in sladkost. Zreli plodovi ne bodo gnili in ne bodo jih napadli črvi, prav tako ne bodo kar tako odpadli. Zato lahko tiste, ki jih ne boste uporabili, sušite kar na rastlini. Zreli plodovi so zelo aromatični, grenko-kislega okusa in se lahko jedo sveži. Priporoča se zaužitje do 30 plodov na dan. Tako boste zadovoljili dnevno potrebo po vitaminu P, zaužili pa boste tudi velike količine vitaminov A, B in C ter mineralov ter drugih pomembnih bioaktivnih snovi. Uživanje aronije namreč ugodno vpliva na ožilje in srce, uravnava krvni pritisk, odpravlja želodčne težave, blaži migrene, varovalno vpliva na črevesje, krepi imunski sistem in preprečuje slabokrvnost. Sok je poznan kot najmočnejše antioksidacijsko sredstvo v naravi.
