Vse naj bi bilo odvisno od mikrobioma oz. mikrobov, ki živijo na in v človeškem telesu. Bakterije, bacili virusi in drugi mikroorganizmi, ki jih neprestano prenašamo s seboj na koži, v ustih, črevesju, krvi in drugje, pa s svojimi presnovnimi izločki vplivajo tudi na dogajanje v naših telesih. Tako vplivajo na našo presnovo in prebavo ter na imunski sistem. In vse te mikroorganizme ljudje pri svojih stikih tudi izmenjujemo.
Doslej je veljalo, da so ti prenosi neškodljvi, če seveda ne gre za viruse in bakterije, ki so vzrok različnih bolezni. Teh, nalezljivih bolezni je cel kup in so lahko bolj ali manj nevarne - od prehlada, do trenutno aktualnega Covid-19. Vendar dandanes največ ljudi ne umre zaradi nalezljivih bolezni, pač pa zaradi tistih, ki veljajo za nenalezljive, kot sta na primer rak, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in druge.
Nova hipoteza, ki jo je razvil B. Brett Finlay iz Univerze v kanadskem Vancouverju, pa govori o tem, da obstaja možnost, da tudi te bolezni lahko "preskočijo" s človeka na človeka. Hipoteza temelji na ugotovitvah, da imajo ljudje, ki imajo določene bolezni tudi značilen mikrobiom, ki se razlikuje od mikrobioma zdravih ljudi.
Na primer, bolniki s sladkorno boleznijo, srčno žilnimi boleznimi ali vnetim črevesjem v svojem črevesju gostijo drugačne vrste bakterij kot zdravi ljudje. V članku, ki ga je Finlay objavil januarja v reviji Science, avtor trdi, da bi zdravi ljudje lahko "dobili" te bakterije in tako morda tudi zboleli.
"Gre za radikalno misel, da bi nenalezljive bolezni lahko v resnici bile nalezljive in to prinaša popolnoma nov vidik v razmišljanju o teh boleznih," je zapisal v članku. Na to misel, so avtorja in njegove kolege navedle raziskave zadnjih let, "piko na i" pa je dala raziskava, ki so jo izvedli na Fijiju.
V tej raziskavi so mikrobiologi primerjali vzorce sline in blata približno 290 ljudi, ki so živeli v bližini ali skupaj in ugotavljali, kakšna je sestava njihove mikroflore v teh vzorcih. Rezultati, ki so jih objavili marca lani kažejo, da obstaja vzorec prenosa bakterij v skupnosti, posebej v družinah. Matere in otroci imajo veliko "skupnih" bakterij, prav tako zakonci ali stalni partnerji. Raziskovalci so lahko tudi na podlagi prepoznanih bakterijh v vzorcih ugotovili, kateri ljudje so med seboj povezani.
Študija tako kaže na to, da se vsaj nekateri elementi mikroflore lahko prenašajo med ljudmi.
Zakonski partnerji oseb z diabetesom 2 imajo tako večjo možnost, da se bolezen razvije tudi pri njih že v letu dni po partnerjevi diagnozi. Podobni trendi so bil opaženi tudi pri vnetju črevesja.
Celo bolezni srca in ožilja naj bi bile povezane s prisotnostjo določenih bakterij v črevesju, piše Finlay. Neka študija je pokazala, da so miši, ki so jih "okužili" s temi človeškimi bakterijami, nato zbolele za srčnožilnimi boleznimi, vendar pa za zdaj ni znano, ali se enako lahko zgodi tudi z ljudmi.
"V našem laboratoriju smo pokazali, da mikrobi, ki jih imamo v zgodnjih letih življenja lahko močno vplivajo na kasnejši pojav astme. Imamo nekaj namigov, da to velja tudi za Parkinsonovo bolezen," piše Finlay.
Mikrobi lahko tudi spremenijo dejavnost imunskega sistema, kar je posebej pomembno za paciente z rakom, katerih imunski sistem ne prepozna tumorjev in jih zato ne napade.
Finlay dodaja, da je vse skupaj samo hipoteza, ki pa jo bo potrebno še velikokrat preverjati, preden bomo dobili dokončen odgovor, saj je pojav nenalezljivih bolezni kompleksen in so vanj vključeni tudi okoljski in dedni dejavniki. Vendar, če se bo njegova hipoteza izkazala za pravilno, bo to lahko imelo dolgoročne posledice pri razumevanju nenalezljivih bolezni in njihovem zdravljenju.
