Gradbenega dovoljenja ne potrebujemo za oporne zidove oziroma škarpe, ki so med dvema višinama zemljišča in preprečujejo sipanje oziroma drsenje zemlje.
Prihajajoča pomlad že kar kliče po vrtnih in hišnih opravilih. Osveževanju, premikanju, prenavljanju, preurejanju … Če ste se tudi vi odločili, da boste letos omejili dostop do svojega doma in si ob tem zagotovili nekaj več zasebnosti ter postavili ograjo, se najverjetneje sprašujete, kakšno izbrati. Po mnenju strokovnjakov je izbor najbolj odvisen od arhitekturne zasnove hiše in njene okolice.
Kaj boste izbrali
Možnosti za ograjo okoli doma je veliko. Lahko se odločite za ograjo iz lesa, betona, kamna, jekla, aluminija ali vse bolj priljubljenih kompozitov in variacij, ki jih prilagajate glede na arhitekturno zasnovo in okolico. Seveda je smiselno izbrati ograjo, ki ne potrebuje posebnega vzdrževanja, je trdna in ima dolgo življenjsko dobo.
Panelne ograje iz vročecinkanih jeklenih palic
Kot je navedeno, živa meja ni ograja v klasičnem pomenu besede, a je njena vloga podobna. Zanjo v nobenem primeru ne potrebujete gradbenega dovoljenja in jo lahko zasadite kjerkoli.
Panelne ograje so preproste za montažo in primerne tudi za domače mojstre. Ne potrebujejo posebnega vzdrževanja ali barvanja, njihova življenjska doba pa je tudi do petdeset let. V primerjavi z nekoč priljubljenimi cenejšimi pletivi v zvitkih so precej močnejše, saj so paneli izdelani iz uporovno varjenih jeklenih vročecinkanih palic in dodatno obdelani s postopkom plastifikacije. Tako je ograja popolnoma zaščitena proti rji. Poleg tega je jeklo material, ki ohranja svojo obliko ne glede na temperaturne spremembe, aluminij pa se zaradi visokih temperatur v poletnih mesecih razteza, pozimi krči, posledično se mrežasta ograja povesi.
Ograje iz kamenja
Te ograje so še vedno prava uspešnica, strokovnjaki pa jih imenujejo gabioni. Sestavljene so iz jeklenih konstrukcij in napolnjene s kamenjem večjih ali manjših mer. Sestavljene so iz tako imenovanih debelostenskih stebrov, ki so z obeh strani zaprti s panelno mrežo, na določeni dolžini pa so nameščeni še distančniki. Stebre je dobro zabetonirati v polmetrski temelj, da zagotovimo nosilnost, ali pa privijačiti s sidrnimi vijaki na robnik. V mrežo nato lahko nasujemo poljubno kamenje.
***OKVIRČEK: KAJ PA ŽIVA MEJA Kot je navedeno, živa meja ni ograja v klasičnem pomenu besede, a je njena vloga podobna. Zanjo v nobenem primeru ne potrebujete gradbenega dovoljenja in jo lahko zasadite kjerkoli. OKVIRČEK: Dobro je vedeti N: Kako je z gradbenimi dovoljenji T: Gradbenega dovoljenja ne potrebujemo za oporne zidove oziroma škarpe, ki so med dvema višinama zemljišča in preprečujejo sipanje oziroma drsenje zemlje. POUDAREK: Pri izbiri ograje se osredotočite na kakovostne materiale in za vsak primer preverite prostorske akte. Kombinirana ograja: Čudovite so tudi kombinirane ograje, kot je ta iz kamenja in jekla. Ograja iz kamenja: Še vedno so prava uspešnica ograje, imenovane gabioni, sestavljene iz jeklenih konstrukcij in napolnjene s kamenjem. Panelna ograja: Panelne ograje so preproste za montažo, odlikujeta pa jih preprosto vzdrževanje in visoka kakovost.***
