Družabne igre niso zgolj igrače, namenjene otrokom in igranju, temveč so zabava in tudi miselni trening za vse generacije. Lahko nam služijo kot učni pripomoček, s katerim si urimo um, se poglabljamo v strategije in taktike ter se ob njih sprostimo. Ne nazadnje pa družabne igre združujejo in povezujejo generacije.
Idealna zabava za vso družino
Do iger in igranja imamo v družbi dvojen odnos. Po eni strani nanje gledamo zgolj kot na kratkočasenje oziroma dejavnost, nasprotno (resnemu) delu, zaradi česar jih povezujemo z neresnim življenjem ter jih »predalčkamo« v kategorijo »za otroke«. Po drugi strani pa se zavedamo, da so družabne igre eden temeljnih načinov učenja in razvijanja telesnih in miselnih sposobnosti, saj urijo možgane, spomin, pa tudi spretnost prepoznavanja vzorcev. Družabne igre pa niso koristne le za posameznikov kognitivni razvoj, temveč nas tudi povezujejo in združujejo. Svetovni splet (družbena omrežja, spletne igre, youtube in podobno), kjer se danes pogosto zadržujejo (predvsem) mladi, nas prikrajša za pristen stik z ljudmi. Družabne igre pa, nasprotno, spodbujajo druženje na štiri oziroma več parov oči, zato nas združujejo in povezujejo ter omogočajo spoznavanje novih ljudi in ohranjanje prijateljstev. Ne nazadnje pa so družabne igre idealna zabava za vso družino.
Od navadnega šaha do aktivnih iger
Obstajajo pa tudi igre, ki se sploh ne igrajo na mizi, temveč v prostoru ali pa kar na tleh – takšna je na primer igra Twister, pri kateri morajo igralci na talni igralni podlagi prepletati okončine, dokler se nekdo ne zaplete preveč. Glede na odnos med soigralci pa se igre delijo na tekmovalne (pri katerih igralci razvijajo strategije, ki nasprotujejo drugim igralcem), kooperativne (pri katerih igralci sodelujejo v skupno dobro) ter kolaborativne (pri katerih igralci lahko zmagajo le po sistemu »vsi ali nihče« – zmaga ali izgubi celotna ekipa).
