Danes 94-letna Rosalina Kharitonova je med drugo svetovno vojno v Stalingradu delala v tovarni tankov, ki so jo bombardirali Nemci. Njena družina je po napadu obiskala tovarno, zravnano z zemljo; prisotni so jim dali vedeti, da je Rosalina gotovo med mrtvimi.
A temu ni bilo tako. Rosalino so strpali na eno od plovil, ki so ljudi prevažala čez Volgo, ko je udaril nemški Luftwaffe. Eksplozija jo je pognala v reko – gotovo bi umrla, če je iz vode ne bi potegnil neki vojak, je povedal njen sin Jurij Ponomarev. Skupaj z drugimi preživelimi je morala pešačiti do skoraj 400 kilometrov oddaljenega kraja Saratov, kjer je dobila ukaz, naj se zglasi v Čeljabinsku, kjer bo delala v drugi tovarni tankov. V tem času so njeno družino izselili, zato je Rosalina med vojno za njimi izgubila vsako sled. Oni pa je niso iskali, saj so bili prepričani, da je umrla v bombardiranju.
Rosalina si je v Čeljabinsku ustvarila družino. Očeta Pavla in brata Jurija ji je vzela vojna, mama Olga je po selitvi umrla od lakote, za njeno sestro dvojčico Galino je bil usoden tifus. Sestra Julija se je pozneje preselila v Penzo v osrčju Rusije, kjer se je zaposlila kot učiteljica.
Julija je na Rosalino naletela med iskanjem brata Jurija na eni od tonamenskih spletnih strani. Po 78 letih sta bili sestri v Čeljabinsku spet združeni. Julija je za to z vlakom prepotovala dobrih 1200 kilometrov. Rosalino so ob tem premagale solze, poroča Daily Mail, Julija pa je dejala: "Spominjam se je kot mladega dekleta, zdaj pa vidim le gospo v letih."
