Po podatkih raziskave Inštituta za nutricionistiko približno 55 odstotkov vseh predpakiranih živil vsebuje prosti sladkor – to so vsi tisti sladkorji, ki jih proizvajalec, kuhar ali potrošnik doda živilom ali pijači, pa tudi sladkorji, ki so naravno prisotni v medu, sirupih, sadnih sokovih in koncentratih sadnih sokov. Največji delež prodanega prostega sladkorja izhaja iz sladkih pijač (28 odstotkov), nato iz čokolade in sladic (20 odstotkov), piškotov (12 odstotkov), sadnih sokov (8 odstotkov), kosmičev (4 odstotki) ter sladkih namazov in sadnih jogurtov (s po 3 odstotki), kar nakazuje, da glavnino sladkorja potrošniki zaužijejo z izdelki, ki niso priporočljivi niti potrebni za zdravo in uravnoteženo prehrano. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pojasnjujejo, da potrošniki najlažje zmanjšajo vnos sladkorja z izbiro živil z manj sladkorja ali brez njega, še bolje pa je, da v vsakodnevno prehrano vključijo čim več nepredelanih živil.
Manj sladkorja, več sladil, arom …
Za zagotavljanje okusa, varnosti in tehnoloških lastnosti proizvajalci izdelkom z manj sladkorja dodajajo različne aditive, največkrat arome in sladila, nekateri tudi stabilizatorje in sredstva za uravnavanje kislosti. Na ta način želijo ohraniti lastnosti izdelka, vendar se oddaljujejo od primarnega namena preoblikovanja, to je izboljšanje sestave živil. Za ohranitev sladkega okusa, predvsem pijač, so največkrat dodana sladila, ki jih prepoznamo pod imeni sukraloza, steviol glikozidi, acesulfam K, aspartam in podobno. Sladila seveda niso pravi način zmanjšanja vnosa sladkorja. Če že kupujemo piškote, so takšni z zmanjšano vsebnostjo sladkorja vsekakor boljša izbira, a vseeno niso primerni za vsakodnevno uživanje.
