Vitamin D je v človeškem telesu odgovoren za vrsto funkcij, med drugim prispeva k ohranjanju zdravih kosti in k delovanju imunskega sistema. V javnosti se včasih poenostavljeno imenuje kar »sončni vitamin«, saj ga ob zadostni izpostavljenosti sončni svetlobi človeško telo proizvaja samo. Jeseni in pozimi smo na našem geografskem območju večinoma odvisni od prehranskega vnosa vitamina D, vendar je le malo živil naravno bogatih s tem vitaminom.
Vitamin D se zato prehrani pogosto dodaja v obliki prehranskih dopolnil. Priporočila glede tega so zelo različna, saj se v zakonodaji o označevanju živil kot priporočen dnevni odmerek predpisuje 5 µg vitamina D, medtem ko mnoga strokovna združenja priporočajo bistveno višje odmerke. Zato se postavlja vprašanje, kakšno količino vitamina D je smiselno dodajati. To vprašanje je bilo tudi predmet raziskave na Inštitutu za nutricionistiko, ki jo je omogočilo podjetje Valens Int. d. o. o. iz Šenčurja, eno redkih podjetij z lastno proizvodnjo prehranskih dopolnil v Sloveniji. V raziskavi so preverjali učinkovitost dodajanja prehranskih dopolnil s 25 µg (1000 IU) vitamina D, kar pomeni 500 odstotkov z zakonodajo predpisanega dnevnega vnosa. Po dvomesečni intervenciji se je splošna preskrbljenost z vitaminom D občutno izboljšala: medtem ko so bili na koncu raziskave prav vsi udeleženci iz kontrolne skupine (ki ni prejemala vitamina D) še vedno nezadostno preskrbljeni z vitaminom D, je bilo med uporabniki prehranskih dopolnil takšnih le še četrtina. Rezultati raziskave so tudi nakazali, da bi bilo z zakonodajo predpisan priporočen dnevni odmerek vitamina D treba povečati. Raziskava predstavlja uvod v nov triletni aplikativni raziskovalni projekt »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«, ki ga poleg podjetja Valens financirata še Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje.
Vloga in pomanjkanje vitamina D
Vitamin D se v javnosti včasih poenostavljeno imenuje kar »sončni vitamin«, saj ga človeško telo proizvaja samo, ob izpostavljenosti sončni svetlobi. V telesu ima zelo pomembno vlogo, med drugim je potreben za vzdrževanje serumske koncentracije kalcija in fosforja, saj povečuje njuno vsrkavanje v črevesju, pomemben pa je tudi za normalno delovanje imunskega sistema. Ob normalni izpostavljenosti žarkom UVB je poleti večina prebivalcev preskrbljena z vitaminom D, medtem ko smo na našem geografskem območju jeseni in pozimi odvisni predvsem od prehranskega vnosa vitamina D. Le malo živil je naravno bogatih s tem vitaminom, zaradi česar jeseni in pozimi vitamin D predstavlja enega izmed najpogosteje dodajanih prehranskih dopolnil. Ob tem pa se postavlja vprašanje, kolikšno količino je treba dodajati.
Kakšno količino vitamina D je smiselno dodajati?
Priporočila glede dodajanja vitamina D so zelo različna. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Z zakonodajo o označevanju živil je predpisano, da 5 µg vitamina D predstavlja 100 odstotkov priporočenega dnevnega odmerka tega vitamina. Po drugi strani več strokovnih organizacij za obdobje nezadostne izpostavljenosti sončni svetlobi priporoča bistveno višje dnevne odmerke. Evropska agencija za varno hrano tako npr. priporoča 15 µg, nemško in avstrijsko prehransko društvo ter švicarsko združenje za prehrano pa celo 20 µg.« To vprašanje so raziskovali tudi v okviru raziskave na Inštitutu za nutricionistiko, katere izvedbo je omogočilo podjetje Valens Int. d. o. o. iz Šenčurja.
Rezultati raziskave »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«
V raziskavi se je preverjalo učinkovitost dodajanja vitamina D v obliki holekalciferola, ki se običajno uporablja v obogatenih živilih in prehranskih dopolnilih. Izr. prof. dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko - vodja raziskave: »V presojanje je bilo vključenih 235 odraslih prebivalcev Slovenije, ki pred tem niso uživali prehranskih dopolnil z vitaminom D. Približno 20 odstotkom udeležencem smo zaradi pomanjkanja svetovali takojšen začetek dodajanja vitamina D, medtem ko je bilo na osnovi vključitvenih kriterijev 105 oseb z neoptimalno preskrbljenostjo z vitaminom D vključenih v nadaljevanje raziskave. Med izvajanjem raziskave kontrolna skupina ni prejemala nobenih dodatkov, medtem ko so udeleženci preostalih treh skupin dva meseca prejemali eno izmed treh različnih prehranskih dopolnil. Dnevni vnos je bil 25 µg (1000 IU) vitamina D oz. 500 odstotkov z zakonodajo predpisanega dnevnega vnosa.« Raziskavo je uspešno zaključilo 99 udeležencev (94 %), pri katerih je bila po dveh mesecih intervencije z analizo krvi ponovno določena preskrbljenost z vitaminom D. Dr. Katja Žmitek povzema rezultate raziskave: »Po dvomesečnem dodajanju vitamina D se je pri prejemnikih prehranskih dopolnil povprečna plazemska koncentracija vitamina D značilno dvignila - v povprečju za 13 µg/L, bistveno pa se je izboljšala tudi splošna preskrbljenost z vitaminom D. Medtem ko so bili v kontrolni skupini prav vsi udeleženci raziskave še vedno nezadostno preskrbljeni z vitaminom D, je bilo med uporabniki prehranskega dopolnila takšnih le še četrtina.«
Z zakonodajo priporočen dnevni odmerek je prenizek
Rezultati raziskave kažejo, da bi bilo treba v zakonodaji o označevanju živil predpisani priporočeni dnevni odmerek vitamina D povišati, kar bi bilo skladno tudi s priporočili Evropske agencije za varno hrano. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »To bi ljudem omogočilo dostop do točnejše informacije, koliko potreb po vitaminu D dejansko pokrijejo z določenim izdelkom.« Pri bolezenskem pomanjkanju vitamina D je sicer potreben obisk zdravnika, ki bo predpisal ustrezno terapijo. Prof. dr. Igor Pravst je dodal še: »Zgornji še varni dnevni prehranski vnos vitamina D je do 100 µg, pri čemer se upošteva vnos iz vseh virov - tudi iz običajnih živil. V naši raziskavi smo udeležencem dodajali štirikrat nižji odmerek in po dveh mesecih intervencije pri nobenem udeležencu raziskave nismo ugotovili previsoke plazemske koncentracije vitamina D.«
Raziskava je bila izvedena kot uvod v širši raziskovalni projekt »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«, ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko, pri njem pa sodelujejo še Visoka šola za storitve v Ljubljani, Univerzitetni klinični center Ljubljana in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Finančna sredstva za izvajanje projekta so poleg podjetja Valens zagotovili še Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje. V projektu med drugim raziskujejo tudi sezonska nihanja v preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije ter iščejo povezave s fototipom, osončenostjo kože ter življenjskim slogom. Projekt se bo zaključil junija 2022, o novih rezultatih pa bo javnost sproti obveščena. Za vse dodatne informacije smo na razpolago.
Pomanjkanje vitamina D lahko vodi naprej do večjih in resnejših težav in bolezni:
rahitis
astma
diabetes
parodontalne bolezni
kardiovaskularne bolezni (visok krvi tlak in/ali postopno srčno popuščanje)
fibromialgija
osteoporoza in/ali osteopenija
17 različnih vrst raka (vključno z rakom prsi, prostate in črevesja)
avtoimunska obolenja
parkinsonova bolezen
alzheimerjeva bolezen
sindrom kronične utrujenosti
alergije
dermatitisi, ekcemi ...
