Za naziv vinska kraljica ni pomembna samo lepota, ampak tudi znanje, kajne?
Najpomembnejše je znanje, tudi splošno o Sloveniji in dogajanju v svetu, predvsem pa je na prvem mestu znanje o vinarstvu in vinogradništvu v Sloveniji, poznavanje te tematike do podrobnosti.
Vi ste z vinogradništvom povezani že vse življenje, to tudi študirate. Zakaj vam je vino tako ljubo?
Že od malega sem vpeta v vinogradništvo, saj doma pridelujemo in negujemo vino, delamo penino. Že vse življenje sodelujem pri tem in se učim, že kot majhna punčka sem se motala po kleti in vinogradu, ker me je to res zanimalo.
Kaj vam pomeni naziv vinske kraljice?
Že kot deklica sem govorila, da bom enkrat vinska kraljica. (smeh) Ko sem bila majhna, sem opazovala kraljice s kronami in njihove lepe obleke, ta naziv pa je povezan še z vinom, ki me tudi fascinira že od otroštva. Potem sem na to malo pozabila, zadnja leta sem začela o tem spet premišljevati, letos pa sem si rekla - zdaj ali nikoli, ker ko zaključiš študij, pride služba, več obveznosti in za kaj takega ni več časa.
Kaj sploh počne vinska kraljica?
Ogromno je obveznosti, ves čas sem na poti. V povprečju moram vsak tretji dan na kakšen dogodek, kjer imam po navadi nagovor, s katerim naj bi širila kulturo pitja vina, kaj povedala o vinu. Nasploh je moja naloga promocija vina in širjenje kulture pitja vina, vsaka kraljica pa se mora sama znajti, kako bo to počela in koliko časa vložila v to. Na začetku sem si strogo pisala govore, zelo sem se trudila z njimi in potem na oder hodila z listom, zdaj pa sem pridobila že toliko samozavesti in se naučila javnega nastopanja, da lahko sproščeno povem iz glave.
Kaj ste se ob tem še naučili?
Na teh dogodkih se vedno govori o vinu, včasih so tudi strokovna predavanja, marsikaj lahko izveš, vprašaš, vidiš, poskusiš … Tako dobiš neko širino na področju vina, saj hodiš po različnih vinorodnih pokrajinah, to so različna vina, različni trendi, vse lahko poskusiš, spoznavaš ljudi, ki se s tem ukvarjajo. To je res nepozabna izkušnja, ki mi je dala ogromno novega znanja, izkušenj, poznanstev.
Kako pomemben del slovenske kulture je vino?
Zelo, brez vina je ni! Imamo toliko vinorodnih dežel, vino povsod spada zraven, ob slavnostih se nazdravi z njim, veliko pesmi in knjig je napisanih o njem …
Je martinovo glavni praznik za vinsko kraljico?
Eden glavnih poleg trgatve. Verjetno imam res največ dogodkov okoli martinovega, drugače pa jih je veliko tudi okoli trgatve in takrat, ko je sezona dela v vinogradu in kleteh. Martinovo pa je tista pika na i. Po tem bo dogodkov zame vedno manj, januarja pa tako ali tako predam krono.
Vaša družina je vinogradniška. Kakšni so vaši običaji za martinovo?
Za obiskovalce naših kleti uprizorimo krst mošta. To je skoraj gledališka igra: pride sveti Martin in začara, da se mošt spremeni v vino. Zelo zabavno in vse obrnjeno na šalo. Pripravimo seveda tudi martinovo pojedino z obveznim mladim vinom.
Kako je s kulturo pitja vina med mladimi?
Mislim, da se izboljšuje. Vedno večkrat opazim, da si skupina mladih naroči kozarec vina namesto žganega, ki je včasih prevladovalo. Nekoč je bil poudarek na kvantiteti, ne kvaliteti, zdaj pa tudi mladi vedno bolj gledajo, kaj spijejo, zanima jih, kakšno je vino, od kod itd. Vedno več se o tem tudi piše in govori. Tudi nasploh se kultura pitja izboljšuje. Ogromno je tudi dostopnih informacij in izobraževanj, ljudi vedno bolj zanima, kaj pijejo, od kod vino prihaja, kako se sklada s hrano … To se mi zdi super.
Ob vinu ne moremo mimo alkoholizma. Kaj menite o tej negativni konotaciji?
V vinu je res alkohol, ampak ne bi ga smeli enačiti z drugimi alkoholnimi pijačami, ker vino je hrana. Načeloma naj bi se pilo le ob jedi, kozarček ali dva, ni namenjeno pijančevanju, ampak seveda je to težko doseči. Mislim, da vseeno vino nima tako slabega prizvoka kot druge alkoholne pijače.
Je naloga vinske kraljice tudi ozaveščanje o tem?
Seveda, vedno povem, da je vino hrana, da se mora uživati zmerno, ob pravi priložnosti, obsojam pijančevanje oziroma čezmerno pitje.
Najpogostejše napačno mnenje v zvezi z vinom?
Najbolj me moti, ker ljudje pogosto pravijo, da je vino kislo. Vino je lahko le sladko ali suho, ne kislo. V obeh je lahko enaka vsebnost kisline (ali pa je včasih v suhem celo manjša), le da sladkor to zakrije. Sladko vino je lahko oziroma po navadi celo je bolj kislo kot suho.
Imate raje rdeča ali bela vina?
Odvisno od priložnosti in hrane. Morda pri nas na Štajerskem spijemo več belih vin, ker je pač takšen vinorodni okoliš. Večkrat pa si privoščimo tudi kakšno primorsko vino, ta pa so večinoma rdeča.
Kakšno je splošno pravilo, kdaj se pije belo in kdaj rdeče vino?
Razdelitev je ogromno, na splošno pa se ob težji hrani in rdečem mesu pije težje rdeče vino z višjo stopnjo alkohola, pri lažjih jedeh in predjedeh pa bela, bolj sveža vina. Tudi po barvi hrane se lahko orientirate - k temnejši omaki se na primer bolj prileže rdeče vino. Oči so velikokrat prve, ki vam povedo. In pri večhodnih menijih se vedno začne s suhimi in gre proti slajšim vinom (pri sladici se sploh pije sladko vino), nikoli obratno.
Vaše najljubše vino je penina, kdaj pa se pije ta?
Večinoma jo predstavljajo kot aperitiv, a lahko se pije tudi ob hrani, ni omejitev. Nekoč se je pila le ob posebnih priložnostih - rojstnih dnevih, obletnicah, novem letu, v zadnjih letih pa se je to zelo spremenilo in se pije tudi ob bolj vsakodnevnih priložnostih. Namesto kozarčka vina si ljudje zdaj v barih upajo naročiti tudi penino.
Ste prva vinska kraljica, ki je za svoje vino izbrala penino.
Res je, penina Traminec brut natur, letnik 2008, klasična metoda pridelave iz naše Hiše penin Frangež. Je traminec, aromatična sorta, a popolnoma suha, tako da je zelo zanimiva kombinacija, ker pri tramincu že zaradi vonja vsi pričakujejo, da je sladek, a če je suh, njegova aroma pride še bolj do izraza.
Še vedno obdelujete svoj vinograd?
Ta eksperiment je že mimo. (smeh) To je bilo zaradi študija, delala sem poizkus za diplomsko nalogo, naš kletar je bil malo jezen name, ker sem trte malo drugače rezala in potem niso tako dobro rodile in se pozna tudi še prihodnje leto.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Najprej moram diplomirati, zaradi obveznosti vinske kraljice sem študij dala malo na stran. Potem si želim dobiti še kakšno izkušnjo v kakšni drugi kleti, morda v tujini, da lahko kaj dobrega prenesem v našo klet, potem pa se vidim doma, da nadaljujem tradicijo pridelovanja penin v Gornji Radgoni.
Zadnja leta se vračajo oziroma pridobivajo pomen stare sorte grozdja in vin, na primer šmarnica. Zakaj se obračamo nazaj?
Gre za zgodbo. V Sloveniji je ogromno dobrega vina, najpomembnejša pa je zgodba - vino z zgodbo se bolje prodaja, čeprav morda ni najboljše. To je po mojem mnenju tudi »fora« starih sort, ki jih vračajo v življenje. Gre za tradicijo, drugačne zgodbe. Se mi pa zdi prav, da se slovenske avtohtone sorte ohranjajo. In da jih znajo vinogradniki izkoristiti.
Kakšna je vinska prihodnost Slovenije?
Mislim, da dobra, je pa res, da se po vinorodnih deželah zelo razlikujemo. Vinogradniki v Goriških Brdih se na primer zelo povezujejo, nastopajo skupaj, kar se pozna na prepoznavnosti regije in ceni njihovih vin. To nam manjka v severovzhodni Sloveniji, da bi se povezovali, ne pa da tekmujemo, kdo bo ceneje prodajal svoje vino. Ko se bomo tega naučili, bo tudi naša prihodnost zelo dobra.
Je Slovenija na vinskem zemljevidu sveta prepoznavna?
Glede na to, kako smo majhni, smo precej prepoznavni. Imamo odlična vina, zakaj ne bi bili?
