Skorajda ni človeka, ki se ne bi kdaj znašel v stiski, v primežu neprijetnih čutenj in destruktivnih misli. Včasih so takšna doživljanja posledica travmatičnih izkušenj iz otroštva, včasih so odgovor našega telesa na neprijetne, tragične dogodke v sedanjosti. Vzrokov in sprožilcev je nešteto, pomoč pa je dobrodošla vsakomur, ki presodi, da ne zmore več sam, da se vrti v začaranem krogu in ne najde poti iz njega. Takrat je zelo dobrodošlo, da pomoč poiščemo pri psihoterapevtu. Vse več jih je, zato naj vam olajšamo izbiro.
Veje terapije
Terapevtskih smeri je precej in vsaka ima svoje značilnosti, a ob njihovem primerjanju ugotovimo, da le nekoliko različno poimenujejo iste stvari. V grobem ločimo analitično ali psihodinamsko (psihoanaliza), kognitivno-vedenjsko (KVT), sistemsko ter humanistično-eksistencialne terapije (transakcijska, geštalt, logoterapija in druge).
Psihoanaliza
Izhaja iz spoznanja Sigmunda Freuda, da se svojih občutkov in tudi motivov za svoje ravnanje vedno ne zavedamo v celoti, čeprav prav ta nezavedni del pogosto močno vodi naše doživljanje in ravnanje, iz česar izhajajo klasični psihoanalitični terapevtski pristopi.
Kognitivno-vedenjske terapije
40–70 evrov na uro se gibljejo cene večine psihoterapevtov v Sloveniji.
Slednje izhajajo iz predpostavke, da misli vplivajo na čustva in vedenje. Po navadi je pristop usmerjen v klientove težave »tukaj in zdaj« ter se osredotoča na razvijanje skupnega pogleda klienta in terapevta na posameznikove težave. Klient in terapevt sodelujeta z namenom odkrivanja in razumevanja problemov, ki jih osvetljujeta z vidika razmišljanja, čustvovanja in vedenja.
Sistemska psihoterapija
Ta sloni na prepričanju, da je vsak sistem (skupina, družina, partnerska zveza) sklop med seboj povezanih enot. Vsako obnašanje, vsaka težava oziroma simptom posameznika je odraz motnje v čustvenem ravnovesju celotnega sistema. Sistemska psihoterapija je najbolj uporabna pri obravnavi družine, kjer vsak član predstavlja del sistema in patologija družine ustvarja klientovo neustrezno vedenje. Terapevtov cilj je, da prepozna vlogo, ki jo ima klient pri ohranjanju družinskega sistema, in jo pomaga spremeniti. Seveda pa prisotnost cele družine ni pogoj za sistemsko terapijo posameznika.
Eksistencialni pristopi k psihoterapiji
Ti pa poudarjajo našo sposobnost, da izbiramo lastne življenjske izkušnje in se sami odločamo, sposobnost, da mislimo in se spreminjamo. Geštalt terapija poudarja, da posameznik nosi lastno odgovornost za svoj osebnostni razvoj. Realitetna terapija temelji na teoriji izbire, ki je psihologija notranjega nadzora. Razlaga, zakaj in kako sprejemamo izbire, ki določajo našo življenjsko pot. Logoterapija pa se osredotoča na reševanje človekovih težav in stisk skozi njegovo možnost svobode in odgovornost. Osnovni pojmi so: svoboda volje, volja do smisla in smisel življenja.
Komu je terapija namenjena?
Še posebej potrebujejo strokovno svetovanje osebe z depresijo, anksioznostjo, samomorilnimi mislimi, odvisnostmi, a so po drugi strani vrata psihoterapevtov odprta tudi za tiste, ki si želijo »zgolj« izboljšati kakovost življenja in hkrati postati odgovornejši člani družbe.
