Zanimivosti

... O hranilni vrednosti in hranjenju živil

Š.K.K.
18. 10. 2019, 08.00
Deli članek:

Ker smo v obdobju, ko je zelenjave in sadja v izobilju, je prav, da si ogledamo nekaj neupravičenih mitov, ki se nanašajo na hranilne vrednosti in pripravo zelenjave ter sadja. Morda bodo ravno ta nova spoznanja spremenili katero od vaših nepotrebnih starih navad in vam še povečali užitke ob pripravi in uživanju zdravih domačih jedi.

Dreamstime
-

Mit # 1: Zamrznjena zelenjava in sadje izgubita svoje hranilne vrednosti

Ko shranjujemo zelenjavo in sadje v zamrzovalniku, se res izgubi nekaj vitaminov in mineralov, a jih po drugi strani še vedno ostane toliko, da tudi odmrznjena živila blagodejno vplivajo na naše zdravje. Ker nam narava navadno ponudi obilico pridelkov v dokaj omejenem obdobju, vsega, kar nam ponuja, ne moremo uporabiti naenkrat, zato je zamrzovanje odlična metoda shranjevanja, ki nam omogoča, da hranljivo bogato sadje in zelenjavo uživamo vse leto.

Pexels
-

Mit #2: Sadni sokovi so najboljši eliksir zdravja
Tudi če za pripravo sadnega soka uporabimo organsko pridelano sadje, ti sokovi niso tako blagodejni za naše telo, kot če bi užili sadež sam. Sok namreč ne vsebuje vlaknin, ki igrajo v našem telesu, predvsem pa našem prebavnem sistemu zelo pomembno vlogo. Poleg tega z živili brez vlaknin zelo težko potešimo lakoto in bomo tudi ob sadnem soku ostali lačni, pa čeprav smo pravkar užili pravo bombo prostih sladkorjev. Tako je koristi veliko več, če uživamo sadeže, če smo že res veliki ljubitelji naravnih sokov, pa raje posegajmo po sokovih na zelenjavni osnovi.

Revija Zarja
Raje si postrezimo z zelenjavo in zdravimi beljakovinami.

Mit #3: Organsko pridelana hrana vsebuje več hranljivih snovi

Prava resnica je, da organsko pridelana sadje in zelenjava vsebujeta približno isto vsebnost hranljivih snovi, kot jih klasično pridelani pridelki. Glavna razlika, ki ima pomemben vpliv na naše zdravje, pa je, da organsko pridelana živila ne vsebujejo (oziroma vsebujejo občutneje manj) škodljivih snovi, ki prihajajo iz pesticidov in drugih kemijsko pridelanih rastlinskih dodatkov. Ko izbiramo organsko, posredno tudi podpiramo za zdravje kmeta bolj prijazno okolje in hkrati skrbimo za zdravje narave.

Pixabay
Če ni silicija, ostajajo strupi v celici in posredno povzročajo, da se prenese naprej popačena informacija – vsi poznamo izraz »mutirana celica«.

Mit #4: Zelenjava živih barv je bolj zdrava od zelenjave nevtralnih barv

Čeprav je res, da ima zelenjava živahnih barv zelo veliko hranljivih snovi, pa ni vedno tako, da barva določa, kako koristno je živilo za naše zdravje. Tako velja na primer cvetača, ki je dokaj dolgočasne belo-rumene barve, za eno od najbolj s hranili bogatih živil v zelenjavnem svetu. Poznamo pa seveda še kup drugih izjem, ki štrlijo iz splošnega pravila.

Profimedia
Mešana zelenjava in sadje

Mit #5: Špinača je rekorderka v vsebnosti železa

Res je, da špinača vsebuje visoke vrednosti železa, a to še zdaleč ni edino živilo, ki bi Popaja spremenilo v superjunaka. Soja, sezamova semena in leča so po vsebnosti železa občutno v prednosti pred špinačo, še večja razlika pa nastane, ko jo postrežemo kot kuhano jed. Če želite povečati vsebnosti železa v krvi, je pomembno, da poleg špinače jeste še druga z železom bogata živila, ki jih kombinirate z živili z visoko vrednostjo vitamina C. Priporoča se tudi, da med obroki ne pijete čaja in kave.

Pexels
-

Mit #6: Krompir redi

Krompir vsebuje ogljikove hidrate, ki jih marsikdo postavlja kot glavnega krivca za odvečne kilograme na našem trebuhu. V resnici pa so tudi ogljikovi hidrati nadvse pomembno živilo, brez katerega človek ne more normalno delovati. Ključni so namreč za delovanje naših možganov in mišic ter so glavni vir energije v telesu. Krompir poleg ogljikovih hidratov vsebuje tudi druga pomembna hranila, med drugim vitamin C, visoke vrednosti kalija (celo več kot banana), B6 … Tako je krompir vedno bilo in vedno bo pomembno živilo v prehrani, da ga ne bi več krivili za odvečne kilograme, pa je treba njegovo količino prilagoditi potrebam našega telesa. Namesto polnega krožnika si naložimo dve polni žlici in predvsem bodimo zmerni pri dodatkih (maslo, olje, kisla smetana …).

Objavljeno v reviji Rože in Vrt/Zeleni raj št. 9, 19.8.2019