Sladki krompir je na slovenskem trgu že precej dobro razširjena kultura, a še vedno mnogi precej previdno posegajo po njem. Najprej naj razbijemo nekaj mitov o njem, ki seveda ne držijo. Sladki krompir je res slajši od navadnega, a zaradi tega nič bolj kaloričen in nič manj zdrav. Priporočajo pa ga številne diete, saj 100 g tega živila vsebuje le 85 kalorij, mnogo mineralov, vitaminov in antioksidante. Sladkost mu daje polisaharid inulin, ki ga lahko uživajo tudi sladkorni bolniki in je zadnje celo priporočljiv. Drži, da so plodovi nekoliko slajši, a kljub vsemu kulturo uporabljamo za pripravo juh, omak, pirejev pa tudi sladic, a zelo redko. Sladki krompir oziroma batata ni sorodnik krompirja, temveč spada v skupino slakov.
Ga lahko gojimo pri nas?
Potrebuje toploto, za njegovo pridelavo pa so sicer primerna vsa območja Slovenije. Nekaj pozornosti pred sajenjem bo treba posvetiti le temperaturam, ki ne smejo pasti pod pet stopinj. Na prosto tako sadimo plodove, ki tehtajo med 20 in 30 dekagramov, šele po 15. maju. Ustrezajo mu povsem običajna vrtna tla, ki jih bogatimo zgolj s kompostom. Sadike sadimo zelo na redko, saj v času svoje rasti požene do meter in pol dolga stebla oziroma vreže, ki povsem prekrijejo zemljo. Primerno je, da jih sadimo na razdalji pol metra. Rastlin ne okopavamo in ne ogrinjamo, temveč pustimo do konca septembra oziroma do prve slane, ko gomolje izkopljemo z vilami, kakih 30 centimetrov od rastline. Znamenje, da so gomolji zreli, je gost bel sok, ki se pocedi iz odlomljenega dela stebla.
Zakaj je koristen?
V sladkem krompirju najdemo veliko vlaknin, vitamine B, C in D ter železo, magnezij, kalij, kalcij ter antioksidante, med katerimi izstopajo karotenoidi. V njem najdemo še veliko fitokemikalij, kot je kvercetin, ki ima močno protivnetno delovanje.
