V večini primerov je izpadanje las sicer normalen pojav, saj se lasje tako obnavljajo, lahko pa je to tudi posledica bolezenskega dogajanja. Morebitna bolezenska stanja je zato treba prepoznati, opredeliti in primerno zdraviti.
Hormonske spremembe
Do izgube las lahko privedejo tudi stresni dogodki ali hormonske spremembe. Izpadanje las se lahko tako pojavi po nosečnosti, splavu, po jemanju hormonskih preparatov, intenzivnem hujšanju, zaradi stresnih situacij, pa tudi po »hujših« stanjih, na primer kemoterapiji, zastrupitvi ali jemanju določenih zdravil. Včasih težava spremlja obolenja ščitnice in nekatere sistemske bolezni (na primer lupus erythematodes), vzrok za izpadanje las pa pa je lahko tudi hudo pomanjkanje železa in resno pomanjkanje beljakovin, na primer pri hudem stradanju.
Kdaj k zdravniku?
Šopi las na vzglavniku, krtači ali glavniku, v kopalni kadi in na oblačilih, na lasišču pa manjši omejeni predeli brez las, rdečina, luščenje, srbenje, otekanje … Če vse našteto ne mine samo po sebi v nekaj tednih, je čas za obisk zdravnika. Najprej je treba poiskati vzrok za težave, saj je zdravljenje odvisno od tega. Za zdravljenje običajnih oblik čezmernega izpadanja las dermatologi večinoma uporabljajo registrirana lokalna in sistemska zdravila, za delovanje katerih pa je potreben čas (običajno šest mesecev ali več). Če se izpadanje zmanjša, pomeni, da je zdravljenje uspešno, šele nato lahko vidimo prve znake rasti novih las. Če gre za obliko izpadanja las, pri kateri so dlačni mešički že tako močno poškodovani, da sčasoma odmrejo, pa tovrstno zdravljenje ne deluje, saj lasje ne morejo več rasti. Dermatologi zato svetujejo ljudem, da se po pomoč zaradi čezmernega izpadanja las obrnejo čim prej, saj bolj ko odlašajo, slabši bodo pričakovani uspehi zdravljenja.
