Polarna lisica, opremljena z GPS sledilnikom, je 26. marca 2018 zapustila norveški otok Spitsbergen, čez pičlih 21 dni stopila na Grenlandijo in v manj kot treh mesecih dosegla kanadsko ozemlje Nunavut. Na dan je povprečno prehodila slabih 50 kilometrov, a ji je na določene dni uspelo prehoditi tudi do 160 kilometrov. Za »potep« je skupaj potrebovala 76 dni
Ta lanskoletni dosežek zvitorepke, ki so ji ovratnico z GPS sledilnikom nadeli raziskovalci z Norveškega polarnega inštituta, je bil pred dnevi objavljen v znanstveni reviji Polar Research. Zapisali so, da gre za eno najdaljših zabeleženih poti, odkar sledijo tem polarnim živalim, in da je lisica hkrati podrla hitrostni rekord, ki ga je do takrat držal nek odrasli lisjak z Aljaske. Njena povprečna dnevna hitrost je bila za kar 1,4-krat višja. Na žalost raziskovalci od 6. februarja letos, ko je GPS sledilnik prenehal delovati, ne vedo več, kje se rekorderka potika.
»Sprva se nam je zdelo, da to ne more biti res. Morda bi jo lahko našli mrtvo, tako da je pristala na krovu ladje? Ne, tako daleč na polarnem severu ni ladij, zato smo morali sprejeti, da je bilo to njeno delo,« je dejala avtorica študije Eva Fuglei. Pojasnila je še, da se bo morala lisica v Kanadi navaditi na novo dieto, saj tamkajšnje populacije jedo postrušnike (leminge) in manjše sesalce, medtem ko dieta polarnih lisic na otočju Svalbard vključuje predvsem morsko hrano.