Bezeg velja za ljudsko zdravilo, ki so ga častili že stari zdravilci. Znan je predvsem kot odličen ranocelnik, pomaga pri vnetjih, zbijanju vročine, pospešuje potenje in lajša dihalne težave. Pogosto ga uporabljamo tudi v kulinariki, saj je odličen za pripravo sirupa, šabese, nekateri pripravljajo cvrte cvetove, spet drugi pa bezeg uporabljajo za pripravo aromatičnih omak, ki se podajo h govedini in divjačini. Tokrat se bomo osredotočili na liste, lubje in korenine, ki so pri bezgu pogosto spregledani, a nič manj koristni in zdravilni.
Z listi nad sladkorno bolezen
V bezgovih listih najdemo zdravilno snov, ki ugodno vpliva na raven in količino sladkorja v krvi. Zato je uživanje bezgovega čaja iz listov odlično pri zdravljenju sladkorne bolezni. Zeliščarji pa priporočajo pitje bezgovega čaja tudi v času prehladnih obolenj, in kadar nastopi povišana vročina. Čeprav ni dokazano, da bi bezgov čaj uspešno zbijal vročino, pa pomaga pri povečanem potenju. Sicer ga uživamo tudi pri obnavljanju krvi, osiromašene železa in trombocitov, zdravljenju vnetij, proti vročici in pri lajšanju dihalnih težav. Bezgove liste lahko uporabljamo tudi kot antiseptične obkladke za bolj površinske rane, odlični so tudi kot sredstvo za odganjanje insektov.
Lubje za lajšanje številnih bolezni
Pri bezgu lahko v zdravilne namene uporabljamo tudi lubje debel in vej ter korenine. Njihovo delovanje na telo je odvajalno, pomaga pa tudi pri motnjah v delovanju ledvic, mehurja pri mišičnem in sklepnem revmatizmu, pa tudi pri vodenici. Zdravilci svetujejo, da se lubje nabira z mladega grmičevja šele jeseni, saj takrat vsebuje največ koristnih lastnosti. Lubje nato posušimo na zmernem soncu, dokler ne postane rahlo sivkaste barve, mehko in plutasto. Tako lubje kot korenine vsebujejo smolo, ki deluje odvajalno in diuretično.
